Da ukvarjanje z zmaji ni nujno le otroška zabava, dobro vesta Janez Vizjak iz Dragomlja pri Domžalah in Ljubljančan Saša Iskrić. V zadnjih dveh letih sta precej časa posvetila izdelovanju in spuščanju zmajev, pa tudi fotografiranju iz zraka. Medtem ko Vizjak šiva zmaje, Iskrić poskrbi za fotografije, ki jih je mogoče posneti med letom. Vse se je začelo precej nepričakovano. »Hčeri sem kupil predobrega zmaja. Na njem je pisalo, da je primeren za otroke, stara več kot 16 let. Mislil sem si, da zna zmaja držati vsak otrok, a ni tako. In sem se začel ukvarjati s tem,« je razložil Janez Vizjak.
Sčasoma je začel šivati zmaje, zdaj jih ima doma od 15 do 20 in pravi, da jih ne bi prodal, saj je nanje čustveno navezan. Zmaje navadno v zrak spuščata na Ljubljanskem barju in velikokrat nanje pritrdita fotoaparat, s katerim sta sprva želela posneti predvsem lepe fotografije pokrajine, potem pa sta ugotovila, da je takšen način fotografiranja lahko še kako koristen. Mogoče ga je uporabljati za iskanje sledi, ki pripeljejo do arheoloških najdb. »Arheologija iz zraka je zelo priljubljena, ker se vidijo vzorci starih stavb na poljih, kadar je suša. Kjer je spodaj zid, je tanjša zemlja, zato rastline tam slabše rastejo,« je dejal Saša Iskrić in dodal, da jima je arheolog iz Škotske poslal infrardeč fotoaparat, s katerim se še bolje vidi, kaj je pod zemljo.
Zmaj ali dron?
Tako sta pri Kašlju odkrila rimsko vilo rustiko. »Verjetno arheologi ne bodo kopali, ker najdba ni tako pomembna, šlo je le za manjšo kmetijo,« je razložil in dodal, da sta pri gradu Kalec pri Pivki odkrila zanimive kroge v travi. »Arheologi so s fotografij razbrali, da se arheološko najdišče v okolici grada Kalec razteza še dlje, kot so mislili. Vedo, da je zraven rimska postojanka, a niso vedeli, da morda ni le iz rimske dobe, ampak tudi od prej.«
V zadnjih letih so vse bolj priljubljeni droni. Z njihovo pomočjo prav tako marsikdo fotografira in snema, a Iskrić in Vizjak menita, da ima zmaj več prednosti, tudi z ekološkega vidika. »Razlika je v ceni in času. Dron deluje na baterije, ki se po kakšne pol ure izpraznijo, zmaj pa je lahko v zraku štiri ali pet ur. Poleg tega dron ne more nositi toliko opreme kot zmaj, na katerega lahko pritrdiš konkretno kamero,« je dejal Vizjak in dodal, da so zmogljivejši droni izredno dragi. »Najboljši stanejo 15.000 evrov in več.« Medtem večji zmaj stane okrog 500 evrov. Takšen, ki ga je Vizjak izdelal pred časom, pa nekoliko več. Sešil je namreč 22 metrov velikega zmaja v obliki človeške ribice. Izdelal ga je v osnovni šoli v Dragomlju in v zameno tam organiziral delavnico o zmajih. Takšen zmaj bi stal kakšnih tisoč evrov, če bi ga želel prodati.
Ko je v zraku na milijone zmajev
S človeško ribico sta se odpravila v petmilijonsko indijsko mesto Ahmedabad na festival Makar Sankranti, na katerem praznujejo praznik sonca. »Z zmaji je prišlo 400 ljudi iz tujine in še mnogo Indijcev,« je dejal Vizjak. Festival traja 14 dni, še posebno atraktiven (a tudi nevaren) pa je zadnji dan, ko je v zraku več milijonov zmajev. »Takrat poteka tekmovanje v rezanju vrvic, v katerem sodelujejo vsi – stari, mladi, revni, bogati… Tisti, ki z neba sklati največ zmajev, je največji 'car',« je dejal Vizjak in razložil, da so vrvice, ki padejo na tla, nevarne. Te so namreč premazane z zdrobljenim steklom, saj je na ta način lažje prerezati vrvico drugega zmaja. »Vsako leto nekaj ljudi umre. Letos so umrli trije, en turist in dva otroka. Ko smo se peljali z avtobusom, se je vrv napela čez avtobus.«
Vizjak in Iskrić sta tako spoznala, kako pomembno mesto imajo zmaji v indijski in tudi drugih azijskih kulturah. Tudi v Evropi je vse več festivalov, pred časom sta sodelovala na enem v Italiji. Udeleževati se jih nameravata tudi v prihodnje, obenem pa razvijati ideje, povezane z zmaji. Še naprej bosta v okviru društva KAP Jasa organizirala delavnice in dogodivščine z zmaji na Ljubljanskem barju in še kaj.
