V študiji, objavljeni pretekli teden, ugotavljajo, da bi lahko drevesa posadili še na 900 milijonih hektarjev, poleg trenutnih 2,8 milijarde hektarjev. Analizirali so trenutne gozdove, podnebne razmere in prst ter tako ocenili, kje lahko rastejo drevesa, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Drevesa na teh dodatnih 900 milijonih hektarjev, kar je podobno velikosti ZDA, bi lahko posrkala 205 gigaton ogljika od 300 gigaton, kolikor ga je šlo v atmosfero od konca 19. stoletja oziroma od začetka industrijske dobe.
Približno polovica površin, ki bi jih lahko še pogozdili, je v šestih državah. To so Rusija, ZDA, Kanada, Avstralija, Brazilija in Kitajska. "Vlade morajo to upoštevati pri svojih nacionalnih strategijah boja proti podnebnim spremembam," je ob tem povedal vodja študije Jean-Francois Bastin.
Znanstveniki menijo, da je cilj,, da bi pogozdili milijardo hektarjev, ki so ga lani določil klimatologi pri Združenih narodih, »v trenutnem podnebju povsem dosegljiv«. Dodali so, da je obnovitev ekosistemov »najučinkovitejša rešitev, ki jo imamo na razpolago v boju proti podnebnim spremembam«.
Vendar pa so do ugotovitev kritični nekateri strokovnjaki s tega področja, ki med drugim ocenjujejo, da je bila metodologija preveč poenostavljena.
»Pogozdovanje bi lahko bilo med najbolj učinkovitimi strategijami, je pa precej daleč od dejansko najboljše razpoložljive rešitve za podnebne spremembe in znižanja neto izpustov fosilnih goriv na ničelno stopnjo,« je povedal profesor na Oxfordu Myles Allen, ki proučuje podnebne spremembe.
»Da, herojsko pogozdovanje lahko pomaga, vendar moramo nehati govoriti, da obstaja 'naravna rešitev' za uporabo fosilnih goriv. Ni je. Oprostite,« je dodal.
