Župani slovenskih mestnih občin, ki so se zbrali na posvetu v Izoli, so podprli zamisel in sodelovanje pri projektu ureditve kopališča in promenade med Koprom in Izolo. Priložnost za ureditev največje slovenske plaže se je namreč ponudila s prenosom skoraj štiri kilometre dolge državne ceste, ki je povezovala mesti, v upravljanje lokalnih skupnosti.
Kot je dejal župan občine Izola Danilo Markočič, je odziv slovenskih mestnih občin, da bi sodelovale pri urejanju največje slovenske plaže, dolge nekaj več kot štiri kilometre, presenetljivo dober, skupaj s koprskim županom Alešem Bržanom sta kolegom iz sosednjih občin tudi predstavila dosedanje zamisli, kako bi uredili prostor ob nekdanji glavni cesti med Koprom in Izolo, ki je zaprt za motorni promet.
»Predvsem smo želeli dobiti z njihove strani signal, kaj menijo o tem, da bi sodelovali pri ureditvi največje slovenske plaže. Gre za zelo resen projekt, saj je ta del obale praktično prvi stik s Sredozemljem, Jadranom. Zato si z županom Kopra želiva, da bi na tem prostoru uredili res eno prijetno, sodobno in za Slovence zelo dostopno plažo,« je med drugim dejal Markočič.
Dogovorili so se, da bodo oblikovali skupno delovno skupino, v katero naj bi slovenske mestne občine skupaj z izolsko imenovale svoje predstavnike. Ta naj bi pripravila nabor idej, ki bodo podlaga za prenovo obalnega prostora med Koprom in Izolo. Skupina ne bo imela končnega števila članov, saj so vanjo vabljeni vsi, ki lahko prispevajo ideje in čas za pripravo idejne zasnove ureditve.
Markočič je ocenil, da bo treba narediti precej, da bodo imeli kopalci na plaži vso infrastrukturo, ki jo je treba imeti na takšnih objektih, in da se bodo tu dobro počutili. »Vendar se posegi v prostor ne morejo začeti kar čez noč,« je dodal Markočič in ob tem tudi napovedal, da je to dolgoročni projekt in da se velike spremembe ne bodo zgodile v letu ali dveh.
»Za prenovo prostora bomo poskušali pridobiti tudi kakšna državna ali evropska sredstva,« je še dejal izolski župan. Seveda župani tudi pričakujejo, da jim bo država pri tej njihovi pobudi stopila nasproti, saj so posegi v morje in urejanje priobalnega pasu še vedno v domeni države. vl
