Ko je vsestranska umetnica Alenka Gololičič sedela na kavi sredi srednjeveškega mesteca Kanal in zrla v velika prazna in zanemarjena izložbena okna nekdanje mesnice, slaščičarne ter cvetličarne, se je spraševala, kaj neki si o tem mislijo turisti. Tik zatem je dobila idejo, da bi ta okna postala galerija domačih ustvarjalcev. »Sprva smo nameravali zgolj očistiti zapuščene izložbe v mestnem jedru, nato je ideja prerasla v veliko poulično razstavo,« Gololičičeva danes pripoveduje pri neptunovem vodnjaku. Tam, kjer je pred dvema letoma pila kavo.
Okna so se odpirala kot domine
Danes je pogled na izložbe drugačen, ulična razstava pa v svoji letošnji drugi izvedbi še zdaleč ni več omejena le na omenjene tri izložbe. Prebivalci starega kanalskega jedra so razstavljalcem ponudili prostor v oknih svojih dnevnih sob, kleti, celo spalnic. Ekipa desetih zanesenjakov je mesece snovala razstavo, pripravljala panoje in poličke, ki bi spadale v vsako okno. Danes izdelki skoraj stotih ustvarjalcev in umetnikov iz celotne občine krasijo zidove in ograje vrtov, okna hotelske jedilnice, pročelje župnišča in trgovine. »Za začetek smo imeli na voljo nekaj oken, nato so se kot padajoče domine odpirala nova. Zdaj imamo okrog 50 malih razstavišč. Ko nam je gospa ponudila svojo spalnico, smo se ji zahvalili, da bosta čisto dovolj dve okni njene dnevne sobe. Pa je vztrajala, da vstopimo tudi v to okno. In tako smo v spalnico prišli z okvirji, mrežami, vrtalnimi stroji,« pravi Gololičičeva na trgu Kontrada, kjer začneva sprehod po poulični razstavi.
V enem od oken visijo kvačkani izdelki, v drugem lesene skulpture, v tretjem čipka, v četrtem slika, na obzidju fotografija, ob vrtu otroški mozaik v barvah Soče… Skupaj več sto predmetov, ki so jih avtorji prijavili na javni poziv. Od okrasnega novoletnega balončka do družbeno angažirane postavitve, ki opozarja na globalne posledice onesnaževanja. »Vsak umetnik oziroma ustvarjalec je sam po lastni presoji izbral, s čim se bo predstavil. Selekcije nismo delali, saj zanjo nismo poklicani,« razloži Gololičičeva in pove, da na razstavi sodelujejo tako ljubiteljski kot poklicni umetniki, otroci in starejši občani, od dvoletnika do devetdesetletnika. »Razstava je tako odraz družbe, življenja naših ljudi, njihovega čutenja in gledanja na življenje. Očitali so nam, da je veliko izdelkov izpod rok starejših. Res je, a tudi to je slika naše družbe, smo vendarle občina z enim od največjih deležev starih ljudi,« razmišlja sogovornica.
Gospodinjam rož niso umikali z oken
Po razstavi obiskovalce letos vodijo zviti zeleni polžki, ki ob oknih vabijo k pogledu v notranjost. Na marsikateri od okenskih polic so občudovanja vredne tudi rože. Teh gospodinjam niso umikali z oken, temveč jim raje prilagodili postavitev razstave. Iz kleti prazne hiše kuka lesena sova, v spalnico spada čipka, zidove župnišča krasijo fotografije domačih rokodelcev. »Ne ocenjujmo izdelkov po umetniški plati, glejmo jih skozi voljo do dela in trud, ki so ga vanje vložili ustvarjalci,« doda gostiteljica, ko ogled skleneva pri vodnjaku. Letošnja razstava bo na ogled do sredine septembra, entuziasti, ki razstavo pripravljajo, pa že razmišljajo, da bi jo lahko v prihodnje razširili in postavili po krajih celotne občine.
