V zvezi z najpomembnejšo stransko stvarjo na svetu, nogometom, se je v zgodovini te igre dogajalo že marsikaj. Od veselja do žalosti, obupa in sovraštva. Da bi to zadnje lahko privedlo celo do prave krvave vojne, pa vendarle ni verjel nihče. Toda 14. julija 1969, torej pred 50 leti, se je zgodilo ravno to: prva in doslej edina nogometna vojna na svetu. Tista prava, s streljanjem iz pušk in topov ter številnimi mrtvimi. Junija 1969 sta se v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki ga je naslednje leto gostila Mehika, srečali nogometni reprezentanci Hondurasa in Salvadorja. Prvo tekmo so na domačem igrišču tesno z 1 : 0 dobili nogometaši Hondurasa, katerih »navijači« so si dali duška in razbijali okna hotela, v katerem so bili nastanjeni nogometaši sosednje države, ter vse preostalo, kar je bilo videti salvadorsko. Na povratni tekmi čez teden dni na ozemlju Salvadorja je bila slika obrnjena in še bolj kruta. Dva navijača Hondurasa sta bila celo ob življenje. Od tu do prave vojne ni bilo več daleč. V tem nesmiselnem, sedem dni trajajočem vojaškem spopadu je življenje izgubilo 5000 ljudi, več kot 150.000 priseljencev iz Salvadorja pa je bilo iz Hondurasa izgnanih. Na svetovno prvenstvo se je po zmagi na tretji tekmi na nevtralnem terenu sicer uvrstil Salvador, a je tekmovanje nato končal brez osvojene točke.

Vladi Salvadorja in Hondurasa prekinili diplomatske odnose

SAN SALVADOR, 27. – Srednjeameriška republika Salvador je prekinila diplomatske odnose s sosednjo državo Hondurasom, potem ko je slednjo obtožila »genocidnih« dejanj, naperjenih proti salvadorskim državljanom, ki prebivajo v Hondurasu. Salvadorska vlada je zahtevala od komisije za človeške pravice pri organizaciji ameriških držav, naj ta zaradi »genocida« opravi preiskavo.

Do politične krize med obema državama je prišlo zaradi izredno ostrega in neozdravljivega nasprotstva, ki vlada med obema deželama na nogometnem področju. Olje na ogenj tega sovraštva pa sta prilili kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. Po prvem srečanju, v katerem je v Tequcigalpi Honduras zmagal z 1:0, so navijači Salvadorja obtožili nasprotne navijače, da so jih napadli s palicami in kamenjem, poleg tega pa so razbijali po ulicah tudi vse tiste avtomobile, ki so imeli salvadorsko tablico.

Naslednjo nedeljo je v San Salvadorju Honduras doživel poraz in seveda salvadorski navijači so po tekmi brez posebnega pomišljanja začeli s povračilnimi ukrepi. Med incidenti sta bili dve osebi ubiti, reprezentanca Hondurasa pa je morala zapustiti Salvador, kolikor je mogla hitro, da si je rešila celo kožo. (…)

Bojne sekire so bile tako izkopane in obe državi sta se začeli medsebojno obtoževati. Zunanji minister Hondurasa, Castillo, je obvestil komisijo za človeške pravice pri organizaciji ameriških držav, da so v Salvadorju posilili več honduraških žensk, razbili veliko število avtomobilov, obenem pa so žalili honduraško zastavo in himno.

Salvador pa je po svoji strani naštel sledeče »zločine« Hondurasa: genocid, umori, preganjanje, napadi na salvadorske državljane in njih lastnino, izgon Salvadorcev. (…)

Primorski dnevnik, 28. junija 1969

Salvadorske enote vdrle v Honduras

Bombardirano letališče v Tequcigalpi

EL SALVADOR, 15. – »Nogometna vojna« se je spremenila v pravo. Napetost med Salvadorjem in Hondurasom, ki traja že več časa, je dosegla svoj višek včeraj popoldne okrog 18. ure, ko so salvadorske enote vdrle na honduraško ozemlje, salvadorska letala pa so bombardirala kakih deset večjih mest in letališč Hondurasa, med temi tudi letališče glavnega mesta Tequcigalpe.

V trenutku, ko poročamo, je položaj izredno nejasen. Uradna poročila in neuradne vesti, ki prihajajo iz obeh držav, so si popolnoma nasprotujoča. Govori se tudi o mrtvih, celo o stotinah mrtvih, predvsem med civilnim prebivalstvom Hondurasa, vendar ni bilo doslej mogoče te vesti preveriti.

V salvadorski prestolnici so uradno sporočili, da so na ukaz predsednika republike salvadorske enote stopile včeraj popoldne na honduraško ozemlje in začele napredovati proti prestolnici Tequcigalpi. Salvadorska letala – pravi še uradno poročilo – so bombardirala Tequcigalpo, mesto Santa Rosa de Topan in številna druga središča. Ob sporočilu zasedbe Hondurasa je salvadorsko prebivalstvo šlo na ceste ter manifestiralo svoje veselje.

Veleposlanik Hondurasa v Washingtonu Midence Soto je primerjal salvadorski napad proti njegovi državi japonskemu napadu na Pearl Harbour. Dejal je, da so salvadorske enote zasedle honduraško ozemlje ter brez razločkov bombardirale devet obljudenih središč, med njimi Tequcigalpo.

Soto je še pojasnil, da se je salvadorski napad začel ob 18.25 (po krajevnem času) z letalskim vdorom proti mestu Santa Rosa de Copan. Istočasno – je nadaljeval Soto – je več kot devet tisoč salvadorskih vojakov v dveh krajih prekoračilo mejo: glavni napad je bil naperjen proti mestu El Arnetillo, cilj drugega napada pa je bilo središče Ocotepeque. Honduraški diplomat je še dejal, da so salvadorska lovska letala »mustang« ter civilna in transportna letala napadla še mednarodno letališče v predmestju Tequcigalpe in vsa druga glavna središča države. Veleposlanik je končno zanikal vest, po kateri naj bi salvadorske enote prodrle 65 kilometrov globoko na honduraško ozemlje.

Po vesteh iz Tequcigalpe je honduraška vojska ustavila salvadorske enote pet kilometrov od meje. V prestolnici trdijo dalje, da so bombe proti mestnemu letališču padle kakih 250 metrov od stez ter niso povzročile škode. Vsekakor je bilo letališče v Tequcigalpi zaprto za promet. Zaradi varnosti je bilo po drugi strani zaprto tudi letališče San Salvadorja. (…)

Po poročilih iz San Salvadorja se kopni spopadi ob meji med obema državama nadaljujejo. Govori se tudi o mrtvih in ranjenih. (…)

Primorski dnevnik, 16. julija 1969

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib