Včasih je bilo lažje biti jaz. Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo namreč mogoče verjeti v lastno nedolžnost. V mojih naivnih mladih očeh se je generacija pred menoj osmišljala z rednim menjavanjem urbanih terencev, s šoping izleti v London ter z vilami z bazeni in savnami. Poleg tega, da mi je bil njihov življenjski slog nedosegljiv, se mu je bilo tudi razmeroma neboleče odpovedati. Še najlažje pa ga je bilo prezirati.
Pravzaprav je bilo takrat nadvse priljubljeno biti učlovečena opozicija njihovemu škodljivemu materializmu. Vrednote moje generacije so se vsaj navidezno trudile bi...
Ko je treba človeka nagraditi za življenjsko delo, se podeljevalcem nagrade običajno zastavi vprašanje: v kolikšni meri lahko zaslužnim ustvarjalcem...
