Vzdrževanje železniških vozil: Sedanjost srečuje preteklost, preden bo prišla švicarska prihodnost
Vonj je zagotovo eden prvih občutkov, ki jih povezujemo z železnico. Vonj v bližini tirov sredi poletne vročine je nezamenljiv, še posebej ob progi, ki ima v tleh še vedno lesene železniške pragove, napojene s kreozotnim oljem, ki je stranski proizvod pri proizvodnji koksa. Tudi delavnice SŽ – Vleka in tehnika imajo nezgrešljiv vonj, ki je za ljubitelja železnic opojen, za koga drugega verjetno oduren. Mešanica vonja po dizlu, po mazivih, po olju in tisti nedoločljiv vonj, ki veje iz tapeciranih sedežev starejših potniških vagonov. Tudi 25 let po prepovedi kajenja na vlakih v notranjem prometu se zdi, da je to vonj postanega cigaretnega dima.
Resda je v kabini hrupno, a ko pelješ to lokomotivo, čutiš vse, slišiš vse, natančno veš, kako je videti pravilno delovanje, pravi Tone Zupančič. (Foto: Jaka Gasar)
SŽ – VIT ali po domače Vleka in tehnika je odvisna družba Slovenskih železnic, ki ima pet centrov – ob tistem v Ljubljani še center v Dobovi, Mariboru, Ptuju in Div...
Promet je čudna zver. Ima to slabo navado, da ga je vedno preveč in da je – tako kot je kriminalec vedno pred policijo – vedno pred rešitvami, ki jih...
Sonce je v Hrastovljah žgalo ozračje, kot bi bila sama vrata pekla tik pod razbeljenimi železniškimi tiri, in čakajoče elektrodizelske lokomotive so...
