Čeprav je primer Orlandi vzbudil veliko javne pozornosti, je kriminalistična preiskava ugotovila bolj malo, o usodi deklice pa so se razširila številna ugibanja. Kmalu po njenem izginotju so se družini javili domnevni ugrabitelji, ki so zahtevali izpustitev Alija Agce, turškega atentatorja, ki je leta 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II. Kasneje so se razširile govorice, da je deklico ugrabila mafija, številne pa so bile tudi špekulacije o tem, ali je njeno izginotje povezano s službo njenega očeta oziroma ali je Vatikan poskrbel za to, da je ni bilo več mogoče najti. Lani poleti je odvetnica družine prejela pismo s fotografijo in namigom, da posmrtni ostanki pogrešane ležijo v eni od grobnic na vatikanskem pokopališču Tevtonik. To ni bil prvi takšen namig, posmrtne ostanke deklice so iskali tudi že v grobu mafijskega vodje Enrica De Pedisa v eni od rimskih bazilik. Tam so poleg De Pedisovih posmrtnih ostankov res našli tudi okostje neznane osebe, a je analiza DNK pokazala, da ne gre za pogrešano deklico. Ko so jeseni 2018 pri prenovi apostolske nunciature v Rimu v vrtu našli neznano okostje, so znova ugibali o tem, da bi lahko šlo za posmrtne ostanke Orlandijeve, vendar je analiza DNK to domnevo ovrgla. Po prejemu lanskega pisma je družina prek sodišč dosegla, da so ta teden forenziki na vatikanskem pokopališču Tevtonik odprli dve grobnici: Angelovo, v kateri naj bi bila pokopana princesa Sophie von Hohenlohe, ki je umrla leta 1836, ter sosednjo grobnico, kjer naj bi bila pokopana princesa Carlota Federica de Meclemburg, ki je umrla leta 1840. Ob odprtju so bili močno presenečeni, saj sta bili obe grobnici prazni. Vatikan je rodbino obeh domnevno pokopanih obvestil o tem, da sta grobnici prazni in da v njih ni nobenih okostij. Brat pogrešane Pietro Orlandi, ki je bil prisoten ob odprtju grobnic, pa je prepričan, da Vatikan ve več o izginotju njegove sestre, kot je pripravljen povedati.