Odšel je prvi afronavt

Mandla Maseko je skupaj s svojim bratom odraščal v skromni koči, ki pa je imela, drugače kot mnoge druge v naselju revnih, tako elektriko kot vodo. Oče je bil v njegovih očeh heroj. Leta 2013 je Mandla Maseko na televiziji videl reklamo, v kateri je eden od proizvajalcev deodorantov objavil razpis, s katerim je iskal 23 kandidatov, ki bi z vesoljsko ladjo Lync Mark II. poleteli v vesolje. Vesoljske ladje sicer v resnici še ni bilo, a vladalo je veliko pričakovanje, da bodo ljudje, ki imajo veliko denarja ali pa zmagajo na razpisu, kmalu lahko leteli v vesolje. Nanj se je prijavilo več kot milijon kandidatov, Mandla Maseko pa si je zadal cilj, da bo postal prvi črni Afričan, ki bo poletel med zvezde. Povedal je, da bo s seboj vzel južnoafriško zastavo in zemljevid te države. Prišel je v ožji izbor, opravil šolanje in odšel na Florido, kjer so potrdili, da je sposoben za polet. V Južni Afriki so ga poimenovali afronavt. Potem se je začelo čakanje, minila so leta in njegov polet med zvezde se je zdel vse manj verjeten. Mnoge zasebne družbe, ki so hotele vesolje odpreti navadnim smrtnikom, so ugotovile, da to ni tako enostavno, drugim je zmanjkalo denarja. Podjetje, ki naj bi Maseka popeljalo v vesolje, je leta 2017 bankrotiralo, sponzor – proizvajalec deodorantov – pa se ni več javil. Mandla Maseko kljub temu ni bil zagrenjen, saj je kot fant iz »townshipa« dosegel več, kot je usoda namenila večini tam rojenih. Naredil je pilotski izpit, bil je kandidat za oficirja južnoafriških vojaških letalskih sil. Hotel je končati študij za inženirja in mladim v getih je predaval o boljši prihodnosti ter smelih ciljih, ki si jih morajo zastaviti. Ta teden je Mandla Maseko, star 30 let, umrl v prometni nesreči.