Robert Lighthizer, nekakšen ameriški minister za zunanjo trgovino, je zaradi tega davka napovedal začetek preiskave proti Franciji. Tako bi lahko prihodnje leto ZDA povečale carine na francoske izdelke, kar bi bil hud udarec za francosko gospodarstvo.

Francoski senat je – kljub tej nevarnosti trgovinske vojne s premočnimi ZDA – v četrtek potrdil zakon o davku GAFA (kratica ameriških spletnih gigantov Googla, Appla, Facebooka in Amazona), s čimer je zakon sprejet. Gre za triodstotni davek na prihodek okoli 30 spletnih podjetij, tudi evropskih in kitajskih ter enega francoskega. Obdavčena so vsa podjetja, ki imajo v svetu na spletu vsaj 750 milijonov evrov prometa, v Franciji pa vsaj 25 milijonov evrov, med njimi Airbnb in Instagram.

Triodstotno naj bi bil tako obdavčen prihodek od reklam in prodaje osebnih podatkov uporabnikov za reklame.

»Struktura novega davka, pa tudi izjave odgovornih (francoskih politikov) kažejo, da Francija s tem davkom na skrb zbujajoč način cilja na določena ameriška tehnološka podjetja,« piše v sporočilu za javnost urada trgovinskega predstavnika Trumpove administracije Roberta Lighthizerja. »Predsednik nas je prosil, da raziščemo učinke tega zakona in da ugotovimo, ali je diskriminatoren ter ali ovira ameriško trgovino.«

Ameriški predsednik ima pravico uvesti carine na izdelke neke države, če so zakoni in predpisi te države krivični do ameriških podjetij. To orožje je Trump že uporabil proti Kitajski, ki jo je obtožil kraje intelektualne lastnine. Zdaj ima prvič na muhi Francijo, tudi zato, ker Macron nasprotuje temu, da bi bilo kmetijstvo vključeno v čezatlantska trgovinska pogajanja o carinah med ZDA in EU.

Pol milijarde več v proračun

Francoski minister za finance in gospodarstvo Bruno Le Maire, ki je glavni avtor zdaj sprejetega zakona o davku GAFA, je zavrnil ameriške grožnje rekoč, da morajo države zaveznice na drug način reševati svoje spore. Dodal je: »Francija je suverena država in suvereno odloča o svojih davkih.«

Francija, ki ima že vrsto let zelo velik proračunski primanjkljaj, naj bi tako na leto dobila dodatne pol milijarde evrov. Sicer je ta davek Macron napovedal decembra 2018 v času velikega upora rumenih jopičev, ko je obljubil 10 milijard za socialne ukrepe, tudi za izboljšanje pokojnin.

Francija s takšno obdavčitvijo spletnih podjetij orje ledino. Ukrepa sama, potem ko lani glede takšne obdavčitve ni naletela na soglasje v EU. Nasprotovale so Irska, Švedska, Danska in Finska. Sicer naj bi bila ta obdavčitev samo začasna, dokler ne bi v svetu prišlo do mednarodnega sporazuma o obdavčitvi spletnih podjetij. O tem so napredek že dosegli na nedavnem vrhu G20, pri čemer pri iskanju rešitve sodelujejo tudi ZDA. O zadevi bodo še razpravljali avgusta v Franciji na vrhu G7. Podoben davek pa naj bi kmalu uvedle tudi Avstrija, Velika Britanija, Španija in Italija.