Na letošnjem spomladanskem roku splošne mature se je delež uspešnih z lanskih 88 odstotkov dvignil na 90,3 odstotka dijakov. Med poklicnimi maturanti je bilo uspešnih 91,4 odstotka dijakov, kar je prav tako za skoraj odstotno točko več kot lani. Odgovarjanje na vprašanje, kako so se na maturi odrezali dijaki posameznih šol, pa je še vedno popolnoma prepuščeno šolam. Zakonodaja namreč prepoveduje obdelovanje, uporabo in objavo dosežkov šol na maturi (in na NPZ) za namen razvrščanja šol. To pa pomeni, da je javnost prikrajšana tudi za verodostojne in primerljive podatke o posamezni šoli, tudi če te nihče ne uvrsti na lestvico po katerem od maturitetnih rezultatov.
Pristojni pojasnjujejo, da bo tako tudi ostalo, saj bi lahko v nasprotnem primeru sprožili pojav elitizma v srednjih šolah. »Samo po rezultatih mature je težko soditi, ali je ena šola boljša od druge,« so nas opozorili tudi ravnatelji šol, a hkrati z nami brez zadržkov delili dosežke svojih dijakov. »Uspeh na maturi je na vsaki šoli odvisen tudi od tega, s kakšnimi osnovnošolskimi uspehi so se v prvi letnik vpisali maturanti,« ob tem opozarjajo sogovorniki.
Medtem pa se boji za objavo teh podatkov nadaljujejo, nam je zaupal eden glavnih borcev dr. Jurij Toplak z mariborske univerze. Za dosedanje dosežke pri razkrivanju uspešnosti šol na maturi pa imamo precej zaslug tudi pri časopisu Dnevnik.
Več pa v članku Šole se rade pohvalijo z dosežki, ki zaradi bojazni pred elitizmom ostajajo skriti.
