Hidradenitis suppurativa (HS) se začne z majhno bolečo bulico pod kožo, strokovno ji pravijo nodus. Gre za vnetje v korenu dlake s specifičnim potekom, ki se lahko stopnjuje od bolečih zatrdlin in ognojkov do značilnih fistul in brazgotin. Kot je povedal splošni kirurg Ljupcho Gjorshevski s Kliničnega oddelka za kirurške okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana, bolezen na začetku ni videti resna, čeprav precej omejuje pacienta.
Nezdravljen HS močno vpliva na kakovost življenja v poznejših fazah, spremembe lahko preidejo celo v maligno, rakavo stanje. K bolezni so bolj nagnjeni ljudje z višjim indeksom telesne teže, kadilci in tisti, katerih svojci so imeli HS. Bolezen se praviloma pojavlja od najstniških let naprej, vzročne terapije zanjo pa, kot poudarja Gjorshevski, ni.
Zaradi sramu ne pridejo
Kronično vnetje dlačnih mešičkov stroka zdravi multidisciplinarno, kar pomeni, da se lahko vključijo ali izmenjujejo strokovnjaki različnih vej medicine. »Od leta 2015 imamo v UKC konzilij, ki ga sestavljajo dermatologi, kirurgi, infektologi, mikrobiologi, proktologi, gastroenterologi in tudi onkologi. Skupina je nastala z namenom spodbujanja zgodnejših diagnoz in posledično tudi učinkovitejšega zdravljenja,« je povedal Gjorshevski in dodal svetovno statistiko, ki pravi, da od prvega simptoma bolezni do ustreznega zdravljenja v povprečju mine kar sedem let.
Zakaj bolniki ne pridejo po pomoč prej? Sogovornik je izpostavil stigmo in sram. Ognojki in zatrdline se pojavljajo na mestih z določeno vrsto znojnic (tako imenovane apokrine znojnice), najpogosteje pod pazduhami in v dimljah, lahko tudi pod dojkami, na notranji strani stegen in celo na zadnjici oziroma okoli anusa.
»Ker jih je sram, pacienti odlašajo z obiskom pri zdravniku,« je poudaril kirurg. Kot je še dodal, tudi družinski zdravniki lahko spregledajo bolezen na njenem začetku oziroma postavijo neustrezno diagnozo, ker je HS sprva podoben stafilokoknim okužbam kože. Po drugi strani pa po besedah kirurga tudi ni dovolj izobraževanja družinskih zdravnikov o tej problematiki.
Konservativno in kirurško zdravljenje
Načeloma zdravljenje HS vodijo dermatologi in kirurgi, ostali specialisti pa se pridružijo, ko in če je to potrebno. Infektologi se na primer vključijo, če je prisotno sekundarno vnetje, proktologi, če gre za gnojno tvorbo v predelu anusa, onkologi, če bolezen napreduje v maligno… Prvi korak je vselej konservativno, šele nato sledi operativno zdravljenje. »Dermatologi imajo smernice za konservativno zdravljenje, naš oddelek, to je klinični oddelek za kirurške okužbe, pa je letos uvedel smernice za kirurško zdravljenje,« je dejal sogovornik, ki izvaja operacije HS v primeru akutnega vnetja, ko konservativno zdravljenje ne pokaže zadostnega uspeha, v primeru nepovratnih sprememb tkiva in ob pojavu težjih zapletov.
»Čeprav so zapleti redki, spremembe na koži lahko postanejo rakave. Kanalčki, imenujemo jih fistule, ki se pojavijo v napredovali fazi bolezni, lahko sežejo na primer do črevesja, do kosti in podobno. V tem primeru so pacienti življenjsko ogroženi,« je povedal Gjorshevski, ki s svojo ekipo opravi največji del tovrstne kirurške terapije v Sloveniji. Njegovi pacienti prihajajo iz vse Slovenije.
Delež kirurgije v zdravljenju zdaj večji
Leta 2015 so sprejeli nove svetovne smernice za obravnavo hidradenitisa. Z njimi se je po besedah sogovornika zgodil pomemben preboj, saj so med terapevtske možnosti uvedli biološka zdravila, ki so pokazala pozitivne učinke. »Obenem je novo to, da je delež kirurgije v zdravljenju zdaj večji,« je povedal Gjorshevski.
»Namesto navadne drenažne ekscizije gnojnih sprememb hidranitisa zdaj izvajamo lokalno radikalno ekscizijo. Povedano poenostavljano: če pride do gnojne spremembe tkiva, ga moramo odstraniti kirurško v celoti, prej pa smo samo počistili gnoj.« Sogovornik je dodal, da novi pristopi kažejo pomembne uspehe v kirurškem zdravljenju in da lahko brez skromnosti pove, da so z ekipo močno napredovali.
Slovenija ne zaostaja za Evropo
Slovenski napredek potrjuje tudi tujina. Kot je povedal sogovornik, so bili s kirurgi z oddelka za kirurške okužbe UKC Ljubljana pred kratkim na izobraževanju v Rotterdamu, obiskali so enega od štirih evropskih centrov, ki se poglobljeno ukvarjajo s HS. »Ob obisku smo se prepričali, da na področju kirurgije v Sloveniji ne zaostajamo za najrazvitejšimi. Pri nas je le organizacija dela slabša, poleg tega naši pacienti potrebujejo veliko več časa, da prvič obiščejo zdravnika in prejmejo diagnozo, kot je to praksa v razviti tujini. A tudi na področju informiranja in destigmatizacije napredujemo,« je bil optimističen.
Čim hitrejša diagnoza
S kirurško operacijo se zdravljenje ne konča. Več kot 30 odstotkov pacientov se vrne s ponovitvijo bolezni. Pri določenih takrat zadostuje konservativna terapija, pri drugih pa je potrebna dodatna operacija. »Ni dokazano, zakaj pride do ponovitve bolezni. Ker nimamo čudežnega zdravila zanjo, uspeh v prihodnosti vidim v tem, da bolezen čim prej diagnosticiramo in začnemo zdraviti,« je sklenil Gjorshevski.
