Univerza v Ljubljani je kakovostna univerza. Moti pa me, da se vodstvo univerze in senat v tem slavnostnem letu ne ukvarjata z izboljševanjem kakovosti izobraževanja in raziskovanja, ampak se posvečata banalnim izzivom, kot je na primer korenita sprememba univerzitetne grafične podobe. Če bo ta predlog sprejet, bo za sabo potegnil ogromno povsem nepotrebnih opravil, ki vrh vsega ne bodo poceni. Zamenjati bo treba vse papirje, diplomske listine, zastave, table, napise, nazive v knjigah, smerokaze in tako naprej. Verjetno pa nekatere moti le »rdeč« tepih pod obrisom stavbe rektorata v sedanjem »logu«, ki je dejansko oranžen.
Verjetno bi se morala univerza bolj ukvarjati s svojo dejansko podobo. Okoli 15. avgusta 2019 bo neodvisna kitajska ustanova objavila lestvico svetovnih univerz (www.shanghairanking.com) za leto 2019. Ta razvrščanja predvsem raziskovalnih univerz so najbolj poznana v svetu in lestvice se objavljajo že od leta 2003 naprej. Tudi merila razvrščanja se od takrat niso bistveno spreminjala. Univerza v Ljubljani je bila od leta 2007 naprej vedno uvrščena med 401. in 500. mestom na svetu. Če pa sledimo trendu, se nam lahko zgodi, da bomo letos izpadli iz niza 500 univerz na svetu. Upajmo, da se to ne bo zgodilo.
26. junija 2019 je zgornja kitajska ustanova razvrstila svetovne univerze po 54 znanstvenih področjih v okviru naravoslovnih ved, medicinskih ved, ved o življenju, družbenih ved in inženirstva. Med prvih 500 v posameznih področjih se je Univerza v Ljubljani (UL) uvrstila 33-krat, Univerza v Mariboru (UM) 7-krat in Univerza na Primorskem (UP) 1-krat. In še najvišja dosežena mesta po področjih: menedžment v turizmu (UL) med 51. in 75. mestom; med 100. in 200. mestom pa matematika (UL), kmetijstvo (UL), veterina (UL), javna uprava (UL, UM) in živilstvo in tehnologija (UL).
Mogoče samo v razmislek. Če bi v Sloveniji zmogli premagati vrtičkarstvo in bi združili na primer Univerzo v Ljubljani, Inštitut J. Stefana, Kemijski inštitut in Biološki inštitut v eno raziskovalno univerzo, bi s tem dejanjem naredili ogromno za slovensko znanost in šolstvo. Večina raziskovalcev na teh inštitutih je tako ali tako bila habilitirana na ljubljanski univerzi. Privarčevali bi tudi mnogo denarja in dvignili rating slovenske univerze.
In mogoče nad pričujočimi razvrščanji univerz mnogi samo zamahnejo z roko – vendar naši prihodnji študenti precej časa namenijo tem lestvicam in se potem ustrezno odločijo.
Prof. Ivan Leban, Škofljicanekdanji prorektor UL
