»Upam, da ne bo vreme nagajalo izvedbi koncerta. Vreme je še najmanjši problem, problem so idejni nasprotniki koncerta. A veš, da je neka Mojca prek facebooka zatrjevala, da je naslov skrajno neprimeren. Beži, no. S tem je mislila na naslov članka v našem lokalnem listu. Kakšnega članka? Tistega z naslovom Vzemi svoj križ in hodi za menoj. Kaj? Pa to je čista propaganda za križarsko vojno. Ti si nor. Ona je iz NSi, ti so pa pobožni in ne bi za svoje nikoli rekli nekaj takega. Bojim pa se, da bodo izvajali kakšne vragolije, da zmotijo koncert. Na koncertu bi morali v prvi vrsti rezervirati en prost stol. Zakaj pa? Za našega neprecenljivega osamosvojitelja Janšo. Ne, ne. Janša ne bi mogel priti. Zakaj pa ne? Zato, ker verjetno ne ve več, kam je skril svojo rdečo zvezdo, ki jo je včasih nosil, ko je še mislil, da mu bo koristila pri karieri. Saj res. Brez zvezde pa ne bo mogel na ta koncert.
Jaz sem Primorec in me posebno veseli, da na koncertu nastopa tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča. Njihove borbene pesmi prav poudarjajo identiteto Slovencev. Kaj pa naša posebnost – vzporedne proslave? Upam, da tokrat ne bo nobene vzporedne proslave. Pri vzporedni proslavi bi pa pel kolaborantski pevski zbor in to v italijanščini in nemščini. Sedaj se pa v slovenščini razglašajo za pristne domoljube?
Po dolgem času bodo na koncertu ponovno zbrani tovariši. In tovarišice. Ja, in tovarišice. Ali veste, komu je posvečena pesem Hej, tovariši, pod orožje vsi? Seveda vemo. Našim. Katerim našim? Pesem je posvečena tistim Slovencem, ki so orožje odvzeli sovražniku in se bojevali proti okupatorju. Ja, ja, ne tistim, ki so orožje dobili od okupatorja in se bojevali proti rojakom. Saj ti niso tovariši. Zanje bi bil naslov pesmi Hej, gospodje, vi, pod svastiko vsi.
Ste že slišali, da nekateri zahtevajo, da prepovejo izvedbo koncerta, češ da hvali totalitarizem? Veš, kaj, če niso prepovedali postavitve spomenika SS oficirjem in njihovim domačim pomagačem na tleh nekdaj okupirane Slovenije, potem tudi tega koncerta ne smejo prepovedati!«
Debata je postajala vse glasnejša, in ko jih je več hkrati začelo govoriti, ji nisem mogel več slediti. Za konec so vstali, se objeli in zapeli primorsko himno in v ekstazi sporočali: »Primorska vstani, Slovenija vstani, odkrij svoj pravi obraz.«
Nauk te debate prepuščam vam.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
