Predsednik vlade Marjan Šarec je na današnjem pogovoru vodilnih predstavnikov koalicijskih strank izpostavil možnost, da bo na sprejem proračuna za prihodnji dve leti vezal zaupnico. Kot je po sestanku dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, gre za manjšinsko vlado, zato je logično, da premier z zaupnico preveri podporo.
S takšno napovedjo naj bi Šarec po pričakovanju naših sogovornikov iz koalicijskih vrst nekoliko utišal velike apetite. Prihodnji proračun bo sicer rekordno visok – meja izdatkov za leto 2020 je določena pri 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 je še za pet milijonov višja. Zahtev je bilo še za 600 milijonov evrov več, a jim finančni minister Andrej Bertoncelj ni prisluhnil. Čeprav je vlada začrtani okvir prejšnji teden soglasno potrdila, nezadovoljstvo nekaterih ministrov plamti dalje. O tem, da bodo pristavili svoje lončke, že razmišljajo tudi številni koalicijski poslanci, ki v proračunski malhi vidijo enkratno priložnost za obnovo cest in pločnikov v svojem volilnem okolišu. Toda minister Bertoncelj ostaja neomajen: od postavljene zgornje meje proračunskih izdatkov ne bo odstopil.
Brzdanje proračunskih apetitov
Po današnjem Šarčevem razmišljanju o morebitni vezavi zaupnice je tako v nekaterih vladnih strankah že mogoče slišati napovedi, da bodo obrzdali proračunske želje svojih ministrov in poslancev. Kot skrajno neprimerno in nezaželeno namreč ocenjujejo, da bi ob zgodovinsko visokem proračunu vlada padla. Ob tem ne skrivajo bojazni, da bi v primeru padca Šarčeve ministrske ekipe stopile skupaj desne stranke, ki bi se jim pri oblikovanju koalicije pridružila katera od sedanjih vladnih partneric. Nobenega dvoma namreč ni, da si tudi večina vladnih strank skorajšnjih volitev ne želi. Te bi, kot kažejo javnomnenjska merjenja, utegnile biti zlasti usodne za SMC: stranki, ki ima zdaj deset poslancev, se namreč ponovni vstop v parlament ne obeta. Naši sogovorniki še poudarjajo, da se je SMC z nekaterimi stališči – na primer glede financiranja zasebnih osnovnih šol – v zadnjem času precej približala desnim strankam in da bi utegnila biti, če bi njeno vodenje oktobra morda prevzel sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, v prihodnje še bolj pragmatična.
Pri proračunu vlada v parlamentu potrebuje 46 glasov, je danes spomnil Brane Golubović. Kaj lahko se namreč zgodi, da državni svet na zakon o izvrševanju proračuna izglasuje veto, čemur smo bili priče tudi ob sprejemanju rebalansa proračuna za letošnje leto. Spomnimo, da je tedaj zunanja podpornica koalicije, stranka Levica, s podporo proračunskemu dokumentu odlašala, dokler ni bil tik pred glasovanjem podpisan sporazum o sodelovanju med njo in koalicijo.
Levica o smiselnosti sodelovanja z vlado
Z uresničevanjem tega sporazuma v Levici sicer niso zadovoljni. Ocenjujejo, da dogovarjanje ne poteka tako, kot bi moralo. Zato se bo svet stranke v soboto odločal, ali je sodelovanje s Šarčevo vlado sploh še smiselno. O tem, kaj bo zbranim predlagalo vodstvo stranke in kakšen razplet seje pričakujejo, v vrhu Levice danes niso želeli govoriti. Naši sogovorniki iz koalicijskih vrst pa verjamejo, da se stranka Luke Mesca za prekinitev sporazuma ne bo odločila, čeprav dopuščajo, da bi lahko za takšno potezo precej glasno navijal del »terena«.
Poudarjajo, da se projekti, ki so prioriteta Levice, uresničujejo. Kot primer izpostavljajo, da naj bi jutri državni zbor sprejel njen predlog o omejitvi provizij nepremičninskih posrednikov pri najemnih poslih. V večini koalicijskih strank celo ocenjujejo, da ima Levica privilegiran položaj in večjo težo kot one; takšno mnenje da prevladuje tudi v javnosti. Zato ni osamljena ocena, da Levice volilci, če bi ta prekinila sodelovanje z vlado in morda celo povzročila njen padec, ne bodo nagradili.
