Miti in resnice o električnih avtomobilih, 3.

O marketingu in subvencijah

Prvič: cena je marketinški element, kar pomeni, da je avtomobil vreden natanko toliko, kot so zanj pripravljeni plačati kupci. Če so pripravljeni plačati več, bo cena pač višja. Če vprašate mene, bi bili avtomobilski proizvajalci neumni, če ne bi postavili take cene. Drugič pa: krive so subvencije. Da skrajšam dolgo zgodbo o renault zoe. Zoe stane približno (natanko) 10.000 evrov več kot približno enako velik in enako opremljen clio. Pa še zoe je za to ceno brez baterije, ki jo morate najemati. Ko se človek poglobi v to ceno, saj je povsem nerazumljiva, ugotovi, da je teh 10.000 evrov pribitka enostavno na račun subvencije, ki jo daje francoska vlada. Ali lahko uganite, koliko (natančno) subvencije dajejo v Franciji?

Ne samo da so avtomobili dragi zdaj, cene teh avtomobilov ne bodo bistveno ugodnejše. Za nekaj odstotkov že, za polovico pa gotovo ne. Razlog je v tem, da bodo avtomobilski proizvajalci ostali brez pomembnega dela prihodka iz naslova poprodaje. Električnega avtomobila namreč ni treba servisirati. No, vsaj v taki meri ne, kot je treba servisirati, menjati olje, filtre, narediti generalko…, ICE-avtomobile. Del teh izgubljenih evrčkov bodo poskušali nadoknaditi z višjo ceno novega avtomobila.

Če se vrnemo k ceni…

Vsi vemo, kaj pravijo mame. Da smo po očetu podedovali vse napake in da je še dobro, da smo vse dobre stvari pobrali od nje. Res je, jaz sem po svojem očetu pobral pivski trebuh, plešo in talent, da se ne spoznam na denar ali pa da se me denar preprosto ne drži. Ampak vseeno je imel oče vsaj nekje prav. Vedno mi je rekel, da nima toliko denarja, da bi kupoval poceni. In imel je prav.

Če bi pogledali samo ceno električnih vozil (EV), je ta v primerjavi s primerljivimi ICE-avtomobili res pošastno visoka. Vendar samo na prvi pogled. Za natančnejšo razlago je treba biti precej trezen, saj je potrebnih kar nekaj izračunov, da na koncu ugotovimo, da EV sploh ni tako drag, kot kaže cenik.

Konkretno v številkah

Za našo primerjavo smo vzeli sedemletno posojilo oziroma lizing in 100.000 prevoženih kilometrov. Ker sem najbrž tudi matematične sposobnosti pobral po očetu, mi grejo nekako lažje okrogle številke. Tako sta se morala soočiti dva audija: audi e-tron 55 quattro in audi Q7 50 TDI quattro. Ne samo zato, ker sta ta dva avtomobila lepo primerljiva, ampak tudi zato, ker sta med dražjimi. Prav zato je pri audiju primerjava celotnih stroškov lastništva (total cost of ownership) za električni avtomobil najmanj ugodna. 7500 evrov subvencije namreč pri e-tronu predstavlja majhen delež cene avtomobila. Pri cenejših avtomobilih predstavlja 7500 evrov subvencije bistveno večji delež celotne cene avtomobila. Torej je izračun, o katerem zdajle berete, za cenejše električne avtomobile še bistveno ugodnejši.

Prav tako se vam verjetno pravilno dozdeva, da je malo manj kot 15.000 kilometrov na leto za tak avtomobil malo. Večje število kilometrov pa spet govori v prid lastništvu EV, saj z vsakim prevoženim kilometrom pridobivate, predvsem zaradi cene energenta. Torej več kilometrov ko naredite na leto, bolj se vam EV splača!

V tabeli smo predstavili obe ceni za nov avtomobil ter mesečni kredit oziroma najem za oba avtomobila. Tudi, če imate dovolj denarja v nogavici, se vam ob 1,3-odstotni obrestni meri vseeno splača vzeti ekokredit, denar iz nogavice pa raje naložiti kam drugam. Kakor koli, vzeli smo kredit Eko sklada in kredit, ki ga daje Porschejeva domača hiša Porsche Leasing. Že tu je na koncu sedemletnega obdobja razlika v ceni obeh avtomobilov lepa: za e-trona boste na koncu odšteli 79,048 evra, za Q7 pa 86,072 evra, kar je še vedno kar ugodno.

Najprej, ko stopite v avtosalon, se je seveda treba pozanimati, ali je na ceniku že upoštevana subvencija za električna vozila. Če ni, lahko kar takoj odštejete 7500 evrov, kolikor znaša ta za EV. Potem je tu še subvencioniran kredit. Letna obrestna mera znaša 1,3 odstotka. Naj vas ne bo strah, to ni nikakršen »švicarski« kredit. To je subvencioniran kredit, ki naj bi pomagal pri lažji odločitvi za nakup EV, ki ga daje država. In ta kredit ni nič težje dobiti kot kateri koli drug bančni kredit. Če primerjate obrestno mero za lizinge ali kredite za nakup avtomobila, pridete do številk okoli štirih do petih odstotkov ali celo še višje. Pa še drugi stroški, kot so polog (če vam odobrijo samo 10-odstotkov pologa, ste lahko srečni), zavarovanje… Pri ekokreditu je prvi obrok hkrati tudi polog. Torej EV dobite praktično brez pologa. Ko preračunate vse te stvari, ceni sploh nista več tako zelo različni.

Potem sta tu cestnina in registracija. Pri ICE je odvisna od prostornine motorja, ampak za povprečni avtomobil znese okoli 150 evrov. Za audija natanko 282 evrov. Tega stroška z EV nimate. Morate pa tudi za EV kupit vinjeto, čeprav se zaradi tega precej razburjam.

Kaj pa servisi?

Aja, ali morda veste, katera je druga stvar na seznamu, ki jo ljudje najbolj sovražijo? Obisk pri avtoserviserju. Manj radi ljudje hodimo samo še k zobozdravniku. Edina cena, ki je pri EV in ICE enaka, je cena za pnevmatike in njihove menjave. Vse drugo je pri EV bistveno ceneje. Pa smo na letni ravni spet nekaj privarčevali.

Imamo pa dve neznanki

Ena je baterija. Sodobne baterije naj bi bile sposobne 2000 ciklov, preden jo je treba zamenjati. Najlažje vzdržljivost baterije izračunate tako, da doseg avtomobila pomnožite z 2000. Če ima vaš avtomobil 250 kilometrov dosega, naj bi baterija zmogla 500.000 kilometrov. Za Audi e-tron to pomeni približno za 600.000 do 800.000 kilometrov. To pa je zelo zelo veliko. Verjetno avtomobil niti ne bo dočakal take starosti. Tako da je govorjenje o 2500 ali celo 3000 ciklih, kolikor baterijski strokovnjaki predvidevajo življenjske dobe za najsodobnejše baterije, ki jih lahko v avtomobilu kupite zdaj, skoraj brez potrebe. In še nekaj. Izračun delamo za sedem let, skoraj vsi proizvajalci pa dajejo garancijo na baterije za sedem let. Torej tudi če neha delati v teh sedmih letih, bo šlo to na stroške proizvajalca.

Druga neznanka pa je vrednost rabljenega avtomobila. Kaj se bo dogajalo s temi avtomobili čez sedem let, za kolikor smo si prej zamislili lastništvo, ne ve niti ciganka, in to niti s stekleno kroglo niti s kartami. Glede na to, kar pa se dogaja trenutno, z lahkoto špekuliram, da so bo dalo za rabljen EV iztržiti bistveno več kot za rabljen ICE. Preprosto zato, ker se bodo že zelo kmalu začele pojavljati resne ovire za vstop ICE-avtomobilov na določena območja. Za tak ukrep so se že odločile metropole, kot so Pariz, Amsterdam, Rim, Milano… (upam, da se tem metropolam čim prej pridruži tudi kakšno slovensko mesto – halo, Ljubljana, me slišiš?). Če se torej z ICE-avtomobilom ne boš mogel voziti kjer koli in kamor koli, bo tudi vrednost takega avtomobila manjša. S hitrim pogledom v pivsko peno napovedujem lepšo prihodnost EV-avtomobilom ob prodaji rabljenega. Ampak tega pri našem izračunu sploh nismo upoštevali.

In zdaj najpomembnejše: energija!

Nekaj o energiji in porabi smo pisali že v prejšnjih izdajah naše priloge. To pot pa se je naša mala raziskovalno-novinarska ekipa resnično poglobila v izračune. Samo zato, da me ne boste kdaj držali za tiskarsko barvo, s katero so natisnjene moje besede. V drugi tabeli so stroški uporabe avtomobila, v kar smo zajeli redne servise, pristojbine (registracijo) in porabljeno energijo. Oba podatka sta tovarniška po WLTP-standardih. Zato: če tovarne že navajajo nižje podatke od resničnih, je to pri obeh avtomobilih enako. Samo 10 odstotkov več porabljenega bencina ali dizla se pri ceni pozna veliko bolj kot recimo 10 odstotkov večja poraba elektrike.

Za porabo elektrike smo vzeli miks, ki je zdaj že empirično preverjen. Velja tako za Norveško, kjer imajo največji odstotek električnih avtomobilov, kot za Nizozemsko ali Slovenijo. Ta miks torej govori o tem, da se 80 odstotkov energije prečrpa doma, in to delno v dnevnem in delno v nočnem času (vzeli smo cenik Elektro Energije), 12 odstotkov na destinaciji (mi smo za ta del vzeli cenik polnjenja Gremo na elektriko Elektro Ljubljane), 8 odstotkov na leto porabljene energije pa bomo po naših napovedih počrpali pri Ionity. Prav pred kratkim so namreč odprli prve hitre polnilnice (z močjo 150 kW) tudi pri nas, in sicer na servisu OMV v Ilirski Bistrici. Res je, da so se pri Ionityju odločili za enotno tarifo. Zakaj so se tako odločili, si lahko preberete v mojem komentarju. Ta tarifa znese osem evrov za polnjenje in ni omejena ne po prečrpani energiji v kilovatnih urah ne po času polnjenja. Torej se na Ionity splača priti z relativno prazno baterijo (recimo, da vam je v bateriji ostalo še manj kot 10 odstotkov energije) in polniti do skoraj 100 odstotkov. Tako lahko tudi točno izračunate, koliko vas bo stala kilovatna ura energije. Mi smo predvideli, da boste povprečno pretočili 76 kWh energije (80 odstotkov kapacitete baterije). Več o Ionitiyju in našem popotovanju v Nürnberg v prihodnjem e-mobilnostnem stolpiču.

Zelo hitro se vidi, da se je veliko ceneje voziti na »štrom« kot na dizel ali bencin. In zato, roko na srce, večina lastnikov po nakupu EV naredi tudi več kilometrov, kot prej, preden so kupili »štromarja«.

Ampak to še ni vse, kot pravijo pri TV-prodaji

V tem trenutku lahko vso energijo še vedno dobite povsem brezplačno. V Sloveniji imamo za zdaj tri brezplačne DC-polnilnice (pri Lidlu v Ljubljani in Mariboru ter pri Mercatorju v Šiški). Za zdaj brezplačne so tudi vse AC-polnilnice Petrola ter večina tistih, ki jih je subvencioniral Eko sklad. Torej, če se malo znajdete, za energijo ne boste plačali nič. Čisto nič, vsaj za zdaj. In če pri energiji, ki smo jo prečrpali na polnilnicah Elektro Ljubljana, odštejete še stroške parkiranja, ki vam jih z EV ni treba plačati, potem lahko od stroškov polnjenja odštejete še kakšnih 1000 evrov v sedmih letih. Ne, tudi tega prihranka nismo upoštevali pri izračunih. Da niti ne govorim o tem, da na vašega EV čakajo najprivlačnejša parkirna mesta. Ob vseh teh predpostavkah je cena lastništva za sedem let za e-trona 94.863 evrov oziroma 1.129 na mesec, za Q7 pa 102.144 evrov oziroma 1.217 evrov na mesec. No, kateri avtomobil je zdaj drag?

Ob zadnjem pivu še o cenah energentov

Velikokrat se ob naslednjem pivu (upal sem si ga naročiti šele po tistem, ko mi je uspelo vse cifre spraviti v predalčke) zataknemo tudi ob prihodnjih cenah energentov. Tu lahko vsi skupaj zaidemo na tanek led. Koliko bo res stala nafta oziroma elektrika? Vemo, da so vsi konflikti, ampak res vsi mednarodni konflikti, povezani z nafto oziroma z državami, ki imajo nafto. Če še to ne pomaga, potem potopijo kak tanker. Na tak način držijo ceno nafte precej visoko, kajti drugače bi bila cena za sodček precej nižja. In posledično bi se veliko velikih držav znašlo v veliki krizi. Pa da se ne spuščam v zapleteno mednarodno politiko… Na to se ne spoznam prav dosti. Vem pa, da v Sloveniji (še) nismo našli nafte. Da sami delamo elektriko, to pa vem. Če torej ne želimo biti preveč odvisni od naftnih lobijev, ki spretno zakuhavajo konflikte, ko je treba, in s tem diktirajo cene, je veliko bolje, da smo odvisni od lastne proizvodnje električne energije. To se da namreč precej dobro nadzorovati. Ampak splošne mednarodne napovedi kažejo, da se bo elektrika zaradi vse večjega izkoriščanja naravnih virov (sonce, veter, voda), ki so postali zdaj tudi najcenejši, celo nekoliko cenila. In to kljub povečani potrošnji zaradi EV. Seveda pa je vprašanje, kaj so bo dogajalo s prispevki, kot so omrežnina, obračunska priključna moč, priključna moč in trošarina. Ampak tudi to je skoraj v celoti odvisno od nas samih. Mi bomo namreč izvolili politike, ki bodo določali te cene. Je pa še ena prednost, o kateri bomo govorili v eni od prihodnjih izdaj. Elektriko si namreč lahko »pridelate« kar sami, sploh če živite v hiši.