Vendar se zaradi tega, ker so imeli avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem (ang. internal combustion engine, ICE) veliko podporo naftnih podjetij (že takrat) in ker so bile takrat baterije še precej nerazvite, električni avtomobili niso uveljavili. Vendar je bil prvi avtomobil, ki je presegel hitrost 100 km/h, vseeno električni.
In kot pri vsaki novi stvari, no, skoraj vsaki, imajo ljudje tudi pri tej kar nekaj pomislekov. Tako je tudi logično in prav. Če pa te poleg tega, da si že tako ali tako rahlo skeptičen, še bombardirajo z negativnimi informacijami z vseh strani, potem je strah ali odpor lahko še toliko večji. In prav to se dogaja z e-mobilnostjo, saj se glede tega vsak dan srečujem s skepticizmom, neresnicami, neumnimi trditvami. Ne samo med običajnimi smrtniki, celo ljudje, ki naj bi se na avtomobile, avtomobilsko industrijo, energetiko ali na politike mobilnosti spoznali, da ne govorim o tem, da so strokovnjaki na svojih področjih, trdijo stvari, ki so vsaj polresnice, če ne čiste izmišljotine.
Najraje imam gostilniške debate
Saj veste, največ debat med dedci v gostilnah gre še vedno o avtomobilih, politiki in nogometu (ne nujno v tem vrstnem redu). In take debate so po navadi najbolj zanimive in včasih celo razgrete. Zelo zanimivo je poslušati, kaj si o električnih avtomobilih mislijo instant poznavalci avtomobilizma, taki, ki redno gledajo oddaje Grand Tour, berejo Dnevnikove avtomobilske strani in »vedo vse« o avtomobilih. Zbral sem nekaj najpogostejših gostilniških trditev, ki jih poslušam že vrsto let, in v naslednjih vrsticah bom poskušal razložiti, kaj je res in kaj samo gostilniško nakladanje.
Prva takšna…
Ali ni vseeno, če se vozimo na elektriko, ko pa ta pride iz TEŠ? Ta je ena najpogostejših. Preden dokažem, da ni tako, bi rad najprej razčistil eno stvar. Elektriko delno res pridobivamo iz premoga, kaj pa nafto? Petrol, OMV ali kdor koli očitno postavi bencinski servis, zvrta v zemljo dve luknji in iz ene priteče dizel, iz druge pa bencin. Jasno je, da je tudi derivate, ki jih natočite v svoja ICE-vozila, treba proizvesti. Da dobite liter bencina ali dizla, v rafineriji porabijo okoli 1,7 kWh energije (to električno energijo pa v glavnem proizvedejo iz mazuta, zato v okolici rafinerije vedno smrdi po njem!). Z električnim avtomobilom s to energijo lahko naredite od deset (če ste nerodni) do 15 kilometrov (če ste spretni). Torej, če v avtomobil natočite deset litrov, to pomeni, da sem jaz z energijo, ki je bila porabljena za predelavo iz surove nafte v vaš derivat, naredil že več kot 100 kilometrov. In to preden ste vi sploh zagnali avto! Pa pri tem nisem upošteval svinjarije pri črpanju nafte, prevoza s tankerji do rafinerije pa od rafinerije do črpalke…
Tudi izkoristek energije je veliko boljši, saj TEŠ deluje s 70-odstotno učinkovitostjo. Potem se nekaj odstotkov izgubi od elektrarne do avtomobilske baterije v omrežju in pri samem polnjenju. Če pogledamo vso verigo, od elektrarne do koles avtomobila, potem električni avtomobil izkoristi kakšnih 50 odstotkov energije, ki jo odda premog. Od baterije do koles je namreč izguba samo 15-odstotna. Medtem ko ICE-avtomobil od bencina (spet ne upoštevamo vseh preostalih izgub in porabe energije, da ste rezervoar sploh napolnili) pa do koles spravijo le 20 odstotkov energije. 80 odstotkov je torej izgube! Razmerje v porabljeni energiji je torej 50:20 za električni avtomobil.
Druga stvar pa so res sami izpusti. Vseh plinov in delcev PM, ne samo CO2. Tudi če bi se res vsa energija za pogon električnih vozil pridobila iz »kolma«, bi bilo to še vedno veliko bolje, kot da se avtomobili vozijo na fosilna goriva. To je precej lahko in razumljivo razložiti. Imamo 1,1 milijona avtomobilov in vsak ima svoj izpuh. Kaj prihaja iz njega, se le redko ali pa nikoli zares ne nadzoruje. Vsi ti izpuhi pa se nam v mestih kadijo neposredno v nosove. Termoelektrarne pa so po navadi oddaljene daleč od velikih naselij, imajo visoke dimnike, odlične filtre in nadzor nad izpušnimi plini, ki se vseskozi izvaja. Nadzorovati je torej treba samo en izvor, ne pa 1,1 milijona! Če pa pogledamo dejansko mešanico izvora energije za pridobivanje elektrike, imamo samo 30 odstotkov energije v omrežju iz termoelektrarn (40 odstotkov iz nuklearke in 30 iz obnovljivih virov).
Je pa še ena stvar, ki je nikakor ne moremo spregledati: ICE-avtomobil z leti postane vse večji onesnaževalec zaradi iztrošenosti motorja, električni pa bo z leti postajal manjši onesnaževalec. Razlog je preprost, vse večji delež električne energije je pridobljen iz obnovljivih virov, ki ne onesnažujejo ozračja. Pri izpustih pa govorimo samo o CO2, ne pa tudi o drugih, še bolj škodljivih in nevarnih izpustih, kot so delčki PM10 in PM2,5. Ti nas res ubijajo, počasi, ampak zanesljivo. Približno 400 milijonov evrov na leto zapravimo za zdravljenje bolezni, ki so neposredno povezane s slabim zrakom, ki je posledica prometa. Vprašajte ministra za zdravstvo, če bi želel imeti teh 400 milijonov! In to so podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ne gostilniški podatki. CO2 je toplogredni plin in seveda ni dobro, da ga v atmosfero spuščamo preveč, vendar pa CO2 ni strupen! Torej četudi del elektrike pridobivamo iz Šoštanja, je to veliko, skoraj neskončno bolje kot to, da se avtomobili vozijo na fosilna goriva!
Tista o premalo elektrike
Ko debato o TEŠ končamo in ko se večina ljudi z razlago strinja, pride (ob drugem pivu) na vrsto nova, še ena zimzelena – tista o premalo elektrike. Res je, nimamo je zadosti, če bi se vsi avtomobili, torej 1,1 milijona, hkrati priključili na »štrom«. Če pogledamo porabo električne energije v Sloveniji brez električnih avtomobilov, je ta približno 13 TWh. Če pa bi zraven prišteli še avtomobile, bi potrebovali dodatne 4 TWh energije. Ampak to ni velika težava, sploh če bi se avtomobili polnili takrat, ko je energije preveč. Res je, da bo nekje treba ojačati omrežje, povečati zmogljivosti transformatorskih postaj, dodati nekaj moči in izvesti še nekaj podobnih posegov v omrežje. Sprejeti bo treba tudi novo zakonodajo o večstanovanjskih objektih, postaviti še nekaj javne polnilne infrastrukture in podobno, vendar ni nobene panike. Saj tudi ne bomo kar sočasno zamenjali tega milijona avtomobilov. Ne, težav ne z elektriko ne z dobavo ne bomo imeli, sploh če bomo pametni. To trdijo vsi elektroenergetiki, s katerimi sem govoril. »Joža, požen', mi smo pripravljen'!« pravijo.
Električni gorijo
No, če imamo elektrike zadosti in če TEŠ ni tak problem, se naslednja trditev glasi, da električni avtomobili gorijo. Priznati je treba, da to vsaj malo tudi drži. Ampak dejstvo je, da električni avtomobili zagorijo veliko redkeje kot avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem. Kljub temu se novica, da je zagorel električni avtomobil, v medijih razširi kot požar baterije! Vse polno je posnetkov enega požara z različnih zornih kotov. Jasno, z neskončno všečki in deljenji. In tako je videti, kot da je gorelo dvajset, kaj dvajset, dvajset tisoč avtomobilov, ne eden. Zadnjič smo – v načeloma resnem mediju – prebrali, da je v Ljubljani zagorel električni avtobus. Pa je zgorel čisto navaden »dizelski« avtobus, res pa je, da je zagorel zaradi električne napeljave.
In še ena stvar, ki govori v prid požarom pri električnih avtomobilih: ti gorijo dolgo in vroče. ICE-avtomobili pa zagorijo in ko pride požar do rezervoarja za gorivo, eksplodirajo. Torej je zgornja trditev deloma točna, vendar je nevarnost za požar in hujše posledice skoraj neskončno manjša kot pri ICE-avtomobilih. Če že hočete (skoraj) točen podatek: električni avtomobili gorijo enajstkrat redkeje kot ICE-avtomobili. Podatek je povzet po statistiki svetovnih avtomobilskih klubov. Res je, da je število »električnih« požarov statistično tako zanemarljivo majhno, da je ta podatek samo približen.
Naslednjič o nadaljnjih pivskih debatah
Saj veste, instant poznavalci avtomobilizma poznajo celo vrsto dejstev, zakaj bi morali električne avtomobile prepovedati. Pa tudi minister za zdravje opozarja, da je čezmerno pitje alkohola zdravju škodljivo. Naslednjič gremo torej na novo rundo!
