Dolgoletnemu pravdanju med ljubljansko nadškofijo, papirnico Goričane ter Andražem Stegujem, solastnikom in njenim direktorjem, še ni videti konca. Potem ko je višje sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo zavrnilo 8,18 milijona evrov težek tožbeni zahtevek papirnice (za toliko naj bi ta s prenovo povečala vrednost dvorca Goričane), je v drugem pomembnem sodnem sporu razsodilo še vrhovno sodišče, tokrat v prid Andraža Steguja. A ljubljanska nadškofija je že napovedala ustavno pritožbo.
Tožba za tri letne obroke
Kot je danes poročalo Delo, je to odločilo, da tožbeni zahtevek ljubljanske nadškofije ni upravičen. Ta je namreč leta 2014 od Andraža Steguja in njegove družbe Papirus, holding, d. o. o., zahtevala plačilo 795.381 evrov, in sicer za tri letne obroke, določene v prodajni pogodbi za delnice papirnice Goričane, ki sta jo sklenila tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode in Andraž Stegu. Ta se je tako dokopal do 11-odstotnega lastniškega deleža papirnice. Andraž Stegu je po sodbi višjega sodišča omenjene tri letne obroke plačal, se pa je obenem pritožil tudi na vrhovno sodišče, ki je zdaj odločilo, da mu jih mora nadškofija vrniti, z zamudnimi obrestmi vred. Nadškofija bo morala Steguju nakazati okoli 1,5 milijona evrov.
Blaž Gregorc z nadškofije Ljubljana nam je povedal, da bo nadškofija zoper sodbo vrhovnega sodišča vložila ustavno pritožbo. Po mnenju nadškofije gre namreč za t. i. sodbo presenečenja, »saj je vrhovno sodišče odločilo na popolnoma novi pravni podlagi, do katere se nobena od strank v postopku ni imela možnosti opredeliti ali izjaviti«. Vrhovnemu sodišču tudi očitajo, da je uporabilo drugačno dejansko stanje od tistega, ki je bilo ugotovljeno v rednem sodnem postopku, »česar ne bi smelo«. Vrhovni sodniki naj bi tudi prezrli, da neodplačen odstop terjatev (nadškofije oziroma nadškofa Rodeta Steguju) predstavlja darilo v višini 2,6 milijona, za kar da ni nobene podlage. Darilna podlaga brez podlage pa je nična. Za nameček Stegu, dodajajo, tega »darila« ni prijavil Fursu in ni plačal davka na darilo v višini 985.596 evrov. »Ob tem se postavlja vprašanje, kje je Andraž Stegu odštel ta dobra dva milijona in pol,« dodaja Blaž Gregorc.
Poti so vodile v Rim in na sodišče
Zgodba, ki se zdaj razpleta na sodiščih, se je začela pred mnogimi leti, ko je bila papirnica v lasti Zvona ena. Tedanji nadškof in Andraž Stegu sta bila tedaj v odličnih odnosih. Dogovorila sta se, da bo papirnica dvorec obnovila in plačevala vse stroške, po končani obnovi pa naj bi grad z izjemo prvega nadstropja uporabljala v protokolarne namene. Prvo nadstropje pa naj bi postalo domovanje msgr. Rodeta. Najeli so studio Kalamar iz Kopra, ki si je zamislil razkošno rezidenco, z apartmaji za goste, garažo za 18 avtomobilov in podzemno kuhinjo, da v vrhnjih prostorih ne bi smrdelo. Papirnica je obnovila in restavrirala tudi grajsko kapelo z neprecenljivimi umetniškimi deli. Zakaj in čemu je Stegu obnavljal Goričane, je bilo zelo jasno. »Stegu je obnavljal Goričane, ker je lahko v zameno privatiziral papirnico, Rode je v ta namen večkrat posredoval pri nadškofu Krambergerju,« je na sodišču pripovedoval cerkveni dostojanstvenik dr. Borut Košir, ki je do maja 2004 sodeloval pri obnovi dvorca. Lastnica dvorca je leta 2002 postala mariborska nadškofija.
Rode pozabil obvestiti Rim?
Nato pa je bil Rode imenovan za prefekta kongregacije za redovnike v Rimu, njegovemu nasledniku nadškofu Uranu pa Rodetovi načrti niso bili všeč. Tudi zato ne, ker Rode za svoje sporne transakcije ni imel dovoljenja iz Rima. V letih, ki so sledila, je lepo obnovljeni dvorec, ki ga je nadškofija dobila vrnjenega leta 2007, sameval, prijateljstvo med kardinalom in Stegujem se je menda dokončno sfižilo, obe strani sta se z večjimi in manjšimi zahtevki obrnili na sodišče.
Andraž Stegu danes za Dnevnik ni bil pripravljen komentirati sodbe vrhovnega sodišča in izgubljene 8-milijonske tožbe za vračilo vlaganj.
