Zakonski predlog je danes potrdil francoski senat, potem ko mu je pred tem zeleno luč prižgala že nacionalna skupščina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zakon uvaja triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov.

V Evropi namreč že nekaj časa vlada nezadovoljstvo zaradi minimalnih davkov, ki jih plačujejo nekatera najbogatejša podjetja na svetu, kot so Amazon, Apple, Google in Facebook. Ta namreč prenašajo svoje prihodke v države z nizko obdavčitvijo in tako zmanjšujejo svoje davčno breme.

Francija se je sicer za nacionalni digitalni davek odločila, potem ko na evropski in globalni ravni za zdaj ni bilo preboja pri uvedbi enotne usklajene rešitve za obdavčitev. Podobne ukrepe je napovedalo še nekaj evropskih držav.

Države po svetu so sicer konec maja vendarle naredile korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov. V okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija.

ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.

In prav iz Washingtona je danes pred končnim glasovanjem v francoskem parlamentu prišla novica, da je Trump ameriškemu trgovinskemu predstavniku Robertu Lighthizerju naročil preiskavo, ali novi francoski davek nepošteno cilja na ameriška podjetja. Preiskavi lahko sledi uvedba dodatnih carin na francoski uvoz.

Lighthizer je že izrazil skrb, da bo davek nepošteno prizadel ameriška podjetja, a uradna preiskava lahko traja do leto dni. So pa Trumpa tokrat pri njegovih napovedih podprli tudi v kongresu, kjer ocenjujejo, da francoski davek skupaj z rešitvami, ki jih pripravljajo nekatere druge evropske države, predstavlja protekcionizem in nepošteno meri na ameriška podjetja.

Francoski minister za finance Bruno Le Maire je odzive iz Washingtona že zavrnil in zatrdil, da grožnje niso prava pot. »Med zavezniki bi lahko in morali medsebojne razlike reševati na drug način kot z grožnjami,« je povedal pred sprejemom zakona v senatu. »Francija je suverena država in sama odloča o svojih davkih. Tako bo tudi v naprej,« je zagotovil.