Vztrajno zalezovanje nekdanje ljubice ni edini tožilski očitek, zaradi katerega se mora predsednik delovnega sodišča v Mariboru Stanko Omerzu zagovarjati na sodiščih. Medtem ko je zalezovanje še zmeraj v fazi dokaznega postopka, ki ga obramba na vse pretege zavlačuje, je grožnja že doživela sodni epilog. Mariborski okrajni sodnik Jan Šömen je Omerzuju izrekel dvomesečno pogojno zaporno kazen z leto dni dolgo preskusno dobo.
Očitana grožnja naj bi se pripetila 2. marca lani, v trgovini Hofer v Slovenski Bistrici. Med nakupovalnimi policami naj bi sodnik Omerzu pristopil do svoje nekdanje intimne prijateljice. Zagrozil naj bi ji, da jo bodo iz Slovenije odnesli v krsti, če ne bo odstopila od pregona zavoljo zalezovanja. In da zmeraj ve, kje je, ker ji 24 ur na dan sledijo. Oškodovanka je poklicala policijo in prijavila incident. Omerzu je na zaslišanju zanikal očitek, a tožilstva ni prepričal. Okrajnemu sodišču v Mariboru je predlagalo, da naj mu v hitrem postopku brez sojenja izreče sodbo s kaznovalnim nalogom, v katerem naj mu določi pogojno kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Sodišče je sledilo predlogu. Omerzu je zoper nepravnomočno odločitev vložil ugovor.
Hodil je v službo sodit
Ta teden pa se je po več kot dvotedenskem predahu nadaljeval sodni postopek, ki obravnava udarnejši tožilski očitek zalezovanja. Tri junijske obravnave so odpadle, ker je Omerzujeva osebna zdravnica izdala potrdilo, da obtoženi zaradi bolezni dva tedna ni sposoben za sojenje. Predsedujoča sodnica Karmen Krajnc pa je razkrila, da v tem času Omerzu sploh ni bil v bolniškem staležu, temveč je hodil v službo na sodišče ali je koristil dopust.
Preden je oškodovanka lahko nadaljevala svoje pričanje, je Krajnčeva še sporočila, da je Omerzujevega zagovornika Velimirja Cugmasa kaznovala s plačilom 1500 evrov. Cugmas je namreč junija znova terjal njeno izločitev, vendar je sodnica presodila, da je bil edini namen odvetnikovega manevra zavlačevanje kazenskega postopka. Pred mesecem dni je iz istega razloga že kaznovala Cugmasa, tedaj s plačilom 500 evrov globe.
Ker se je zaradi predolgega prisilnega premora to sojenje začelo znova, je morala oškodovanka še enkrat opisati svojo kalvarijo. Pripovedovala je skoraj štiri ure. »Tako kot zavlačuje sodni postopek, je zavlačeval odgovor na moje vprašanje, ali je povedal soprogi za naju,« se je spominjala Slovenjebistričanka. Nosil ji je rože, podaril mačko, skupaj sta hodile na izlete, obljubil ji je prstan in hišo.
Jeseni 2016 je dokončno prekinila razmerje z njim. Takrat se je začelo. Pred vhodnimi vrati je našla rože in druge pozornosti, med drugim vzglavnik in obesek, po telefonu in po elektronski pošti ji je Omerzu pošiljal raznotera sporočila. V domu starostnikov, kjer dela kot fizioterapevtka, so prejemali žaljive anonimne klice, oškodovanko so neznanci prijavljali inšpektorjem in davkariji. Nekdo ji je telefonsko javil tudi to, da je Stanko Omerzu storil samomor. »To me je še posebej prizadelo, ker je obdolženi vedel, da si je moja sestra vzela življenje, ko sem bil stara 15 let,« je poudarila oškodovanka. Ko naj bi ji prvič zagrozil, da bo pristala v krsti, je oktobra 2016 odkorakala na policijo in prijavila dogajanje. Klici so ponehali decembra 2016, ko so kriminalisti Omerzuju odvzeli prostost.
Ponudbe in pritiski na delodajalko oškodovanke
Obdolženi je prej večkrat klical tudi direktorico doma starostnikov, v katerem dela oškodovanka. Nanjo ni pritiskal zgolj on. Po njenih besedah naj bi direktorico spomladi 2018 klical tudi Marko Slavič, direktor mariborskega Doma Danice Vogrinec. »Kolegialno ji je razlagal, kakšno sramoto delam domu in da naj odstopim od pregona, nato bom prek njega od Omerzuja dobila 7000 evrov,« je trdila oškodovanka. Slaviča pozna, trdi, da je bila prisotna, kako mu je Omerzu pomagal pri odprtih delovnopravnih zadevah. »Tako deluje obdolženi. Zato so na sodišču zaposlili hčer odvetnika, ki mu je v tem postopku pričal v prid,« je poudarila. Na mariborskem delovnem sodišču je dobila službo tudi hči Mojce Levačič, bivše bližnje prijateljice oškodovanke, ki je na sodišču pričala v prid obdolženega.
Omerzu naj bi oškodovanki ponujal denar tudi prek pokojne V. I. Če bi odstopila od pregona, bi prejela pet tisočakov. Oškodovanka je odklonila. »To ni bila podkupnina, temveč poravnalna ponudba,« je komentiral zagovornik Cugmas, njegov klient pa je celo vztrajal, da ji ni nikoli neposredno ali prek posrednikov ponujal ničesar.
