Človek se je spet začel zavedati pomena kakovostne hrane. Znanstveno je dokazano, da kozje mleko pozitivno vpliva na človeka, zato ima višjo vrednost kot kravje. Kozjerejo so v stari Jugoslaviji prepovedali. Velike črede koz so imele prevelik vpliv na kmetijstvo in poljščine, ker niso bile kontrolirano ograjene, tako da je tradicija kozjereje zelo zamrla. Še danes na slovenskem trgu kozjega mleka ni veliko, a povpraševanje iz leta v leto narašča in ljudje nas počasi že prepoznavajo tako po imenu kot po kakovostnih izdelkih. Poleg kmetije Žerjal iz Tomaja smo bili prvi, ki smo začeli obujati kozjerejo na Krasu in v Brkinih, zdaj je takšnih, ki se ukvarjajo s kozjerejo, vse več in posledično je na trgu vedno več kakovostnih izdelkov iz kozjega mleka. Včasih je veljalo, da koze pozimi ne dajejo mleka. Vendar je v državah, kjer je kozje mleko že dlje časa del vsakodnevne prehrane, kot je na primer Francija, njegova pridelava skozi vse leto znana in vpeljana. Ker so danes tudi v Sloveniji črede vedno večje, je molznih živali dovolj, da smo lahko ta proces začeli vpeljevati tudi mi.
Kozje mleko je postalo moderno in naj bi bilo bolj zdravo od mleka drugih molznih živali.Kozje mleko je v modi tudi zato, ker je zaradi strukture že v osnovi lažje prebavljivo, kot je kravje mleko, in posledično so izdelki iz kozjega mleka telesu prijaznejši. Velikokrat se omenja tudi kot primeren nadomestek za tiste, ki imajo intoleranco za kravje mleko, ker je tip laktoze, ki je v kozjem mleku, drugačen od tistega v kravjem.
Ni pa čudežno, da bi odpravilo vse bolezni tega sveta, kot je to mogoče prebrati v poplavah člankov na spletu.Pri takšnih člankih je treba biti realen in ne verjeti vsemu, kar prebereš. Kozje mleko je zdravo, je pa vedno boljša preventiva kot kurativa. To je tudi eden izmed razlogov, da smo se odločili za lastno mlekarno, saj imamo tako popoln nadzor nad vso pridelavo in proizvodnjo. Od travnika do potrošnika se trudimo zagotoviti visoke standarde tako pri pridelavi kot predelavi. Na kratko: mleko brez stresa in popolnoma naravno od travnika do steklenice.
Nekatere specifičen vonj in okus kozjega mleka odbijata.Kozje mleko ima med ljudmi še vedno slab sloves. Na degustacijah, ki jih imamo, se mnogi že ob sami besedni zvezi kozji jogurt zgrozijo in odmahnejo z roko. Res je, da ima specifičen okus. Je bolj sladkasto, tudi bolj bele barve kot kravje. V trgovini zelo enostavno prepoznaš sir iz stoodstotnega kozjega mleka, saj mora biti čisto bele barve. Je pa treba vedeti, da sta tako vonj kot okus odvisna tudi od čistoče v hlevu, od tega, ali gre za hlevsko ali pašno rejo, kot tudi od posameznih pašnikov.
Vaš glavni izdelek so jogurti, med katerimi pa ni sadnih.Veliko bolje je, če daš v naravni jogurt žlico medu ali žlico doma narejene marmelade, pa boš imel sladek jogurt z bistveno manj sladkorja, kot ga imajo sadni jogurti. Sadnih jogurtov ne želimo proizvajati, ker želimo, da ostanejo vsi izdelki popolnoma naravni, brez dodanih konzervansov, okusov ali sladkorjev.
Večina kmetij, ki se ukvarja s kozami, daje predvsem poudarek siru.Pridelava mleka pomeni eno znanje, predelava mleka v jogurt drugo, za sire je potrebna spet tretja vrsta znanja. Počasi osvajamo še tehnologijo izdelave sirov. Letošnji sir je že boljši od lanskega. Sire sicer prodajamo in so odlični tudi zato, ker jih delamo v manjših količinah. Verjamem, da so pri siru tako kot pri vinu potrebni čas, znanje in duša, kar naš sirar Dejan Dekleva gotovo ima.
Ste eni izmed redkih, če ne celo edini na trgu, ki imate vse izdelke v stekleni embalaži in ne v plastični.Glede na vse raziskave o tem, kako plastična embalaža vpliva na vsebino, ne bi imela srca, da bi naše izdelke pakirali v plastiko. Steklo je res malce dražje in boj nerodno za transport, a sem prepričana, da je kakovost mleka in jogurta v steklu boljša kot v plastiki. Je tudi res, da se naš dan začne in konča v neokrnjeni naravi. Paziti moramo nanjo.
Vaše koze so pasme srnasta koza. V čem je razlika med vašimi kozami in sanjskimi, ki so bolj razširjene in jih spoznamo po beli barvi?To sta najbolj znani mlečni kozi. Sanjska koza je bolj kot srnasta primerna tudi za hlevsko rejo in daje več mleka. Je pa mleko pašnih živali nasploh veliko kakovostnejše kot mleko iz hlevske reje, ne glede na to, kakšno pasmo se molze. Večina kozjih izdelkov na trgu, ki prihajajo iz Evrope, je iz hlevske reje.
So pa menda koze zelo izbirčne živali.Koze so zelo gosposke. Zanje ne sme biti premrzlo, ne sme biti prevroče, če pada dež, ne bodo šle na pašnik. So izbirčne živali in na pašniku se takoj vidi, kje so bile. Določenih bilk nočejo jesti, tudi krma mora biti izbrana. Zato imajo ponekod na pašnikih koz še osle, da pojedo tisto, kar so koze pustile. Kot zanimivost lahko dodam, da je ena od redkih živali, ki med pašo tudi dvignejo glavo, tako da zaužije kakšno bilko, cvet, ki ga drugače ne bi.
Ste majhna mlekarna, ki se je specializirala izključno za izdelke iz kozjega mleka, in delujete po nekakšnem principu zadruge.Ne gre ravno za zadrugo. Imamo dva kooperanta, kmetijo Mavrič in kmetijo Rebec, ki imata skupno približno 140 živali, in od njiju redno odkupujemo mleko za potrebe mlekarne. Obe kmetiji imata visoke standarde, imajo pašne živali, ki so zunaj vse leto. Želimo sodelovati z lokalnimi kmetijami z odkupom mleka po pošteni ceni, da skupaj razvijamo na eni strani kmetijstvo in na drugi strani ponudimo visokokakovosten izdelek potrošniku.
Kozje mleko je vse bolj moderno tudi v kozmetičnih pripravkih. Ste razmišljali tudi v tej smeri?Za zdaj ne. Naše mleko pridelamo in predelamo sami in se še ne spogledujemo s tem, da bi ga prodajali drugim.
Kako je s pašo koz in zvermi, o katerih je v zadnjem času veliko govora? Kako vi in vaše partnerske kmetije skrbite za zaščito koz?Naše živali so vse v ogradah, ki jo obdaja električna žica, in do zdaj težav z zvermi nismo imeli. Imamo pa tudi dva ovčarja, mešanca med kraškim ovčarjem in šarplanincem, ki sta vselej v neposredni bližini koz, ko gredo na pašo. Eno izmed pravil za večjo varnost je tudi to, da so ponoči živali v hlevih in ne na prostem.
