Zgodba južnoafriške šampionke na 800 metrov in njenega boja proti kršenju človekovih pravic, se vleče od leta 2009. Semenya, ki ima v svojem telesu v primerjavi z drugimi ženskami povišano raven testosterona, je takrat v Berlinu osvojila naslov svetovne prvakinje v svoji paradni disciplini, Mednarodna atletska zveza (Iaaf) pa je zatem napovedala preverjanje spola, rekoč, da v nasprotnem primeru ne bo smela tekmovati. 28-letna atletinja je bila takrat stara komaj 18 let, v pogovoru za britanski BBC je priznala, da je po osvojitvi naslova opravila hormonsko zdravljenje in da tega »nikakor ne bi ponovila«. »Življenje je niz odločitev. V tistem obdobju sem bila še zelo mlada, to sem naredila, ker sem menila, da mi bo koristilo. Izkoristili so me.«
Diskriminirana atletinja je tistega leta v domovini doživela veličasten sprejem na letališču v Johannesburgu, kjer so ji domači navijači in politični veljaki izkazali izjemno podporo. Ravnanje mednarodne atletske zveze so že takrat obsodile številne nevladne organizacije, med drugimi ženska liga afriškega kongresa. »Preverjanje spola je napad na človeško dostojanstvo Semenye in vseh atletinj, ker so s to potezo pri mednarodni atletski zvezi pokazali, da menijo, da ženske lahko dosegajo rezultate le do neke meje. Če to mejo presežejo, jih označijo za moške.«
Boj s predsodki
Prvakinja dveh olimpijskih krogov se je odtlej borila s predsodki in obtožbami, da je zaradi povišanega testosterona moški, nenazadnje pa so bili zaradi tega vseskozi pod vprašajem njeni dosežki. »Križali so me, vendar se ne bom nehala upirati,« je dejala nedavno, hkrati pa odločno zatrdila, da v kolikor ne bo smela nastopati v teku na 800 metrov, potem sploh ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu. »Moj cilj je obraniti naslov svetovne prvakinje v svoji disciplini, če mi to ne bo dovoljeno, mi pač ne bo. Ne bom tekla na 1500 metrov, raje grem na dopust in se vrnem naslednje leto.«
Junija letos je Semenya nato dobila sodno bitko na švicarskem vrhovnem sodišču, ki je odločilo, da tekačica lahko nastopa na tekmovanjih brez umetnega zniževanja testosterona. Pred tem je v povezavi s primerom izgubila pritožbo na krovnem razsodišču Cas v Lozani, ki je potrdilo odločitev Mednarodne atletske zveze, ki je pravilo o maksimalni količini testosterona za tekačice na srednje proge uveljavilo 8. maja.
Semenya: »Borim se za tiste, ki se ne morejo«
Semenya še zdaleč ni edina športnica, ki so jo obtoževali zaradi povišanega testosterona. Enako se je zgodilo tudi Burundijki Francine Niyonsaba in Kenijki Margaret Wambui, ki sta v teku na 800 metrov v Riu osvojili srebro in bron. Predsednik nemške zdravniške organizacije Frank Ulrich Montgomery je ob uvedbi pravila recimo dejal, da bi lahko šlo pri umetnem zniževanju testosterona za »obratni doping«.
Južnoafričanka, dvakratna olimpijska in trikratna svetovna prvakinja, ki lahko v tem času po ugodeni pritožbi nastopa, je sicer nazadnje zmagala na atletski diamantni ligi v ameriškem mestu Stanford. V začetku julija je zmagala s časom 1:55,70 in tako na 800 metrov ostaja nepremagana od leta 2015.
Toda konstanten boj za pravice in proti predsodkom je terjal svoj davek: »Zakaj je treba nekoga siliti k drogiranju? Samo zato, da je bolj podoben drugim. Počutila sem se nezaželeno, toda na koncu koncev se ne počutim kot žrtev. Menim, da sem lahko zgled za druge, menim, da sem na svetu z razlogom, sem rešiteljica. Če bi se lahko primerjala s kom, bi bil to Jezus Kristus. Bila sem križana, a sem še vedno tu, še vedno stojim. Najboljše, kar lahko naredim, je, da se borim naprej. Zase in za tiste, ki se ne morejo boriti za svoje pravice.«
