Samo Tadin, ki prestaja 30-letno zaporno kazen, ker je z avtom namerno trčil v policijsko patruljo in ubil policista, je poskušal najprej CSD, nato ministrstvo za delo, nazadnje pa še sodišče zaman prepričati, da se mu godi huda krivica. V zaporu je namreč zaprosil za izredno denarno socialno pomoč, pa mu je CSD ni odobril, češ da je ne potrebuje za stroške, nujno potrebne za preživetje. Sam pa pravi, da denar potrebuje za pisma, znamke, telefon, fotokopije.
»Vse to je zame življenjskega pomena. Deležen sem bil nepoštenega sojenja in zdaj se zavzemam za odpravo posledic,« je svojo zahtevo argumentiral pred sodnico Lilijano Strban. Toda ta se z njim ne strinja. Kot je zapisala v sodbi, denarno pomoč po zakonu dobijo tisti, katerih preživljanje je ogroženo. V njegovem primeru pa preživetje v celoti zagotavlja zavod za prestajanje zaporne kazni. Dobi brezplačno celodnevno oskrbo, obleko, obutev, spodnje perilo, nogavice, sredstva za osebno higieno, zagotovljeno ima osnovno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo. Stroški, ki jih uveljavlja on, pa s preživljanjem niso povezani.
Krivična kazen
Samo Tadin si je prislužil najvišjo zaporno kazen, ker se je pred štirimi leti na Ižanski cesti v Ljubljani namerno zaletel v policijski avto. Par dni prej so mu zaradi nasilja izrekli prepoved približevanja nekdanji ženi in zaradi tega se je odločil za maščevanje. Poklical je policijo, napovedal masaker, potem pa ob cesti čakal na patruljo. V silovitem trčenju je en policist umrl, drugi pa je bil lažje poškodovan.
Tadin je na sodišču umor in poskus umora priznal, zdaj pa trdi, da zaradi hudih poškodb in zaužitih psihoaktivnih substanc ni bil pri sebi. Zato naj bi ga doletela krivična kazen. Da bi o tem prepričal tudi pristojne, zdaj sproža številne pravne postopke, za to pa potrebuje pisma in znamke, veliko telefonira, da na primer komunicira z Odvetniško družbo Štamcar, ki si jo je pridobil prek brezplačne pravne pomoči, in podobno. Kar pa vse stane, zato potrebuje izredno denarno socialno pomoč. Toda sodišče očitno meni drugače. V sodbi piše, da je sistem socialne pomoči naravnan tako, da mora posameznik najprej izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi. Pogoj za izplačilo pa je tudi, da se je oseba znašla v položaju materialne ogroženosti zaradi objektivnih razlogov, na katere ni mogla vplivati.
Lahko bi se bolj potrudil
Tadinov primer je drugačen. Kot je zapisala sodnica, bi za plačilo pisem, znamk in preostalega lahko v določeni meri poskrbel sam. Na primer, v zaporu bi lahko delal in zaslužil, pa tega ne počne. »Sam ustvarja okoliščine, zaradi katerih se ne vključi v organizirano delo,« je zapisala Strbanova. V zaporu so mu sicer pojasnili, da mu lahko pomagajo z zastonj desetimi pismi in znamkami mesečno, vendar je to zanj premalo. »Če to drži, mora sam poskrbeti, da pridobi sredstva za dodatne ovojnice in znamke. Ali si jih bo z delom ali pa od od svojcev, to je njegova odločitev,« še piše v sodbi.
Sodišče je zavrnilo tudi Tadinovo pritožbo, da je v primerjavi z osebo na svobodi kot zapornik diskriminiran.
