Za peko slaščic, ki se pojavijo na družbenem omrežju, je zaslužna 27-letna Ema Koselj iz Žirovnice, ki se je s slaščicami srečala povsem po naključju. Svojo prvo torto je spekla pred kakšnimi tremi leti, le nekaj mesecev pred odprtjem podjetja. »Nisem šolana slaščičarka, vse, kar znam, sem se naučila sama.« Svoje veščine je pridobivala prek internetnih tečajev znanih oblikovalcev tort, veliko pa se je naučila tudi tako, da je pilila in nadgrajevala tehnike dekoriranja in se učila tudi na svojih napakah.
Vse skupaj se je začelo, ko je spekla nekaj tort in je začutila, da je to tisto, kar si želi početi v življenju. »Na začetku si nisem niti predstavljala, kaj vse bo treba vložiti v rojstvo uspešne znamke, vendar sem kar kmalu začela delati za to, da odprem svoje podjetje.« Tako je v nekaj mesecih uredila vso pravno dokumentacijo in prostore, v katerih dela. »Od prve torte, ki sem jo spekla, do odprtja podjetja je minilo le dobre pol leta,« pravi Ema.
Bistvo torte ni samo krema
Vse torte so pripravljene po enakem principu – štiri plasti biskvita, tri plasti kreme in polnil, pri njej pa lahko dobimo tudi veganske ali brezglutenske torte. »To razmerje je za moje standarde ravno pravšnje in vedno znova se izkaže, da so stranke zadovoljne z izvedbo. V Sloveniji smo namreč navajeni na bolj kremne torte, kjer je biskvit na dnu le za okras, namočen v sok ali mleko, bistvo torte pa je krema. Moji biskvit so sami po sebi tako sočni in polni okusa, da bi bil greh v torti uporabiti še eno plast.« Klasičnega delavnika pri takšnem delu ni, dnevi pa se razlikujejo od števila naročil. »Med majem in septembrom, ko je poročna sezona na vrhuncu, je moj tednik daljši. Rekordno je bil dolg 120 ur zaradi tako velikega obsega naročil. Tega si res nikoli ne želim več doživeti. Se pa na srečo zgodi tudi, da občasno v enem tednu naredim le klasičnih štirideset ur.«
Emin delavnik se začne med 4. in 5. uro in traja, dokler delo ni opravljeno. »Vsak dan je drugačen. Prvi dan v tednu je »gradbeni« dan. V tem dnevu pripravim ves nejedilni material – režem podstavke, vrtam luknje, merim podporne stebriče in podobno. Drugi dan oblikujem vso jedilno dekoracijo, ki na koncu krasi torte. Vsako figurico ročno izdelam, kar ponavadi zahteva največ časa. Včasih mi to vzame eno uro, včasih tudi deset ali dvajset. Najkrajši in proizvodnji najbolj podoben dan je takrat, ko pečem biskvite, jih razrežem v plasti in pospravim v hladilnik za zorenje. To delo zahteva nekaj pozornosti, je pa zelo sproščujoče, ker si ob tem spočijem glavo. Potem je dan za sestavljanje tort in dan za dizajniranje in dekoriranje.«
Za peko tort ima poseben prostor, ki mora biti urejen v skladu s predpisi. »Domača kuhinja žal ne izpolnjuje pogojev, zato imam delavnico, v kateri pečem torte, skladišče, shrambo, pisarno… Pa bi včasih zagotovo potrebovala še kakšen dodaten prostor.«
V ponudbi 30 okusov
Zvezda fotografij na instagramu ima največ naročil za za torte, sledijo nadstandardne slaščice, kot so makroni, cakepopsicles, moderne pite in podobno. Vsak okus, ki ga ponuja, pa mora biti všeč tudi njej. »Vsaka torta je edinstvena, specifična in nevsakdanja. V moji ponudbi so le tisti okusi, ki so meni osebno odlični. Zelo rada imam kokos, cimet, karamelo in limono, zato boste v mojih tortah našli takšne sestavine. Ne maram pa recimo marelic, zato jih v mojih tortah ne boste našli.« Verjame v to, da moraš svoje izdelke najprej sam oboževati, verjeti v njih in jih uporabljati, torej jesti,« je prepričana slaščičarka, ki ima v kolekciji 2019 sladice z imeni irska pravljica, royal, lake louise, banoffee, copabama in cold days, s cenami od 35 do vrtoglavih 1000 evrov, in to brez dekoracije, ki ima svojo ceno.
Torte za izvoz
To pa so že številke, ki presegajo instagramske foto zabave in omogočajo preživetje. »Delo moraš opravljati korektno in če sodim po sebi in svojih izkušnjah, je zame na prvem mestu kakovost, takoj za tem pa premišljena taktika in načrt poslovanja,« zrelo razlaga gorenjska oblikovalka slaščic, ki se zaveda vse večje konkurence na tem področju. »Vesela sem, da vedno več ljudi najde svojo strast v peki tort in ustvarjanju dizajnov. Tudi sama prirejam razne delavnice, kjer se lahko ljubitelji peke učijo novih veščin, tehnik in pridobijo več znanja,« pravi Ema, ki za večino stvari v svoji slaščičarni skrbi sama, pomaga ji mama, občasno pa tudi mož, ki ji dela družbo pri dostavah tort, ki se včasih raztezajo skozi celo soboto.
Njene stranke so večinoma iz Slovenije, v zadnjem času pa je vse več kupcev iz tujine. »V poletnih mesecih je veliko parov, ki se poročijo pri nas.« Letos ima naročnike iz New Yorka, z Nove Zelandije, iz Nizozemske, Maroka, Tajvana, Nemčije in kar nekaj iz Anglije, Škotske in Irske.« Vedno več pa je tudi strank iz sosednjih Italije in Avstrije, ki so jo našle prek družbenih omrežij.