V času mojega otroštva je bilo območje med današnjo Bratovševo ploščadjo in obvoznico še na pol vas. Iz zadnje vrste hiš smo videli skoraj na Ježico, na travniku je stala nova stavba osnovne šole Danile Kumar z velikim vrtom na obe strani in parkom, skozi katerega je po diagonali tekla peščena pot s krogom na sredini in klopcami. Nekoliko bolj proti Ježici in bližje hiši kuharice, ki je skrbela, da smo šolarji jedli (in tudi brez izmišljevanja vse pojedli), so bile gugalnice, take moderne, s katerih se je dalo, če si z nje skočil v pravem trenutku čisto spodobno zlomiti roko ali nogo. Po ulici se nas je podilo nekaj otrok, ki smo jedli surov grah iz vrtov in verjeli Pikinemu bratu, ki je bil nekaj let starejši, da je najbolj hrabra stvar na svetu, če ješ mravlje, lahko tudi ocvrte.
V osnovni šoli smo se zavedali, da smo nekje vmes, ne vas ne mesto, in če se je kdo na šolo preselil od drugje, četudi le z bližnje (za nas že mestne) šole Franceta...
Oktobra lani je Nova Ljubljanska banka zaradi tajnih zavez evropski komisiji ob sanaciji slovenskih bank napovedala zaprtje 15 poslovalnic. Pred tem...
