Na seznamu se je tokrat znašlo 24 kulturnih znamenitosti, štiri naravne in ena, v kateri lahko prepoznamo elemente obojega, to sta brazilsko mesto Paraty in otok Ilha Grande.
Med na novo vpisanimi stavbami, ki jih je zasnoval arhitekt Frank Loyd Wright, je njegovo najbolj znano delo, Guggenheimov muzej v New Yorku, prepoznaven po svoji polžasti obliki.
Na seznamu pa so še hiša Herberta in Katherine Jacobs v Madisonu v Wisconsinu, Unity Temple v Oak Parku v Illinoisu, hiša Fredricka C. Robieja v Chicagu v Illinoisu, posestvo Taliesin pri Spring Greenu v Wisconsinu, posestvo Taliesin West v Scottsdaleju v Arizoni in hiša Hollyhock v Los Angelesu.
Wright (1867-1959) je poznan predvsem po svoji organski arhitekturi, zabrisovanju meja med zunanjščino in notranjščino pri svojih stavbah ter edinstveni uporabi jekla in betona.
Na seznamu po novem tudi Babilon
Vpis je v petek slavil Irak, saj pod Unescovo svetovno dediščino odslej sodi tudi 4300 let staro mesto Babilon, mezopotamsko mesto ob reki Evfrat. Na seznam je odslej med drugim uvrščen tudi islandski Narodni park Vatnajökull, indijsko mesto Džaipur, hirkanijski gozdovi v Iranu, mjanmarsko mesto Bagan in gorovje španskega otoka Gran Canaria.
Vpis na Unescov seznam običajno pomeni povečan turistični obisk, saj mnogi o tem, katere kotičke sveta je zares vredno obiskati, presojajo tudi na podlagi vpisa na ta seznam. Nanj so uvrščene štiri slovenske posebnosti, in sicer Škocjanske jame, Idrija z dediščino živega srebra, Pragozd Krokar, v katerega še ni posegla človeška roka, in rezervat Snežnik-Ždrolce ter ostanki kolišč na Ljubljanskem barju, kjer so med drugim našli najstarejše leseno kolo z osjo na svetu.
