Iran je napovedal, da bo septembra naredil še tretji korak stran od leta 2015 sklenjenega jedrskega sporazuma. Spet naj bi zagnal centrifuge, ki jih je po sklenitvi sporazuma deaktiviral, in začel bogatiti uran na dvajsetodstotno stopnjo, če sopodpisnice sporazuma ne bodo začele izpolnjevati svojih obveznosti.
Iran je predpretekli teden najprej prekoračil količino nizko obogatenega urana, ki ga ima po sporazumu lahko do 300 kilogramov. V nedeljo je nato uradno objavil, da je začel napovedano bogatitev urana prek dovoljene 3,67-odstotne meje – ta zadošča za gorivo v jedrskih elektrarnah. V primeru, da podpisnice jedrskega sporazuma z izjemo Washingtona, ki je od sporazuma odstopil, ne bodo izpolnile svojega dela sprejetih obveznosti, pa namerava septembra storiti še korak stran od sporazuma in bo čez 60 dni bogatitev urana dvignil na 20 odstotkov.
Gre za korak, ki zahteva ponoven zagon več tisoč centrifug, ustavljenih z dogovorom leta 2015, ki je tedaj obveljal za velik diplomatski dosežek Baracka Obame, podpisnice pa so bile še Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska. Posledično to pomeni, da se bo Iran v začetku jeseni praktično vrnil v obdobje, ko so nekateri jedrski strokovnjaki ocenjevali, da mu do izdelave jedrskega orožja manjka le še nekaj mesecev.
Je žoga na iranski strani?
Dvajsetodstotno bogatitev urana je Iran kot vmesno fazo do 90-odstotne, potrebne za jedrsko bombo, že dosegel, a se je s podpisom sporazuma obvezal, da se bo odpovedal 98 odstotkom vseh zalog obogatenega urana, obdržal pa le omenjenih 300 kilogramov nizko obogatenega. Leta 2016 je s transporti v Rusijo zahtevano tudi uresničil. Po zagotovilih nadzornikov iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je spoštoval tudi dogovor o predelavi reaktorja na težko vodo v Araku, v katerem bi iz naravnega urana lahko pridobival drugo polnilo za jedrsko orožje, plutonij. Tudi ta se lahko uporablja kot gorivo v jedrskih elektrarnah, bil je tudi vir energije na vesoljskih misijah ameriškega Apolla, zato Teheran lahko vztraja pri zatrjevanju, da je njegov jedrski program zgolj miroljubne narave, a je zaskrbljenost pred jedrsko proliferacijo več kot upravičena, še posebej ob rastoči napetosti v Bližnjevzhodni regiji, ki je vse bliže vojnemu stanju.
Licemeren odgovor
Behruz Kamalvandi, vodja iranske organizacije za jedrsko energijo, ni napovedal, koliko centrifug nameravajo pognati in kolikšne naj bi bile nove količine obogatenega urana. IAEA danes tudi še ni mogla potrditi, ali je Iran bogatitev prek dovoljene meje res že začel. Evropske podpisnice sporazuma pa na zahteve Teherana po izpolnitvi njihovih obvez o nemotenem trgovanju z Iranom za zdaj odgovarjajo le s svarili pred obnovo jedrskega programa. Nemško zunanje ministrstvo je po jalovih poskusih, da bi sporazum ohranili pred Trumpovo demontažo, danes nekoliko licemerno sporočilo, da je »žoga na iranskem igrišču« in da ga mora Teheran samo še naprej spoštovati. Ni pa omenilo, da vsa Evropska unija potihoma spoštuje obnovljene ameriške sankcije. Podobna je bila reakcija v Bruslju s pozivom, naj Iran »ustavi in preobrne« vse aktivnosti, ki so v nasprotju s sporazumom izpred štirih let.
