»To so sanje, ki so bile vedno v moji glavi,« se je Julian Alaphilippe veselil podviga v 3. etapi kolesarske dirke po Franciji. Z zelo drznim napadom z zadnjega vinorodnega griča pokrajine Šampanje je zmogel sam pripeljati do cilja v Epernay in z dovolj veliko prednostjo, da je oblekel tudi rumeno majico. Kar pet let, od Tonyja Gallopina leta 2014, so Francozi čakali na svojega junaka v »maillot jaune«, francoske svetinje meseca julija. Zahteven teren v zaključku po vinorodnih gričih je bil idealen teren za najposkočnejšega in najuspešnejšega kolesarja te sezone. Kot vodilni kolesar na svetovni lestvici (drugi je Primož Roglič) je letos slavil že enajst zmag, večino s poskočnim sprintom na vzpetine. Tudi na Touru je že lani z dvema etapnima zmagama in majico hribolazca pisal zgodovino. Tokrat je šel še korak dlje.
Pomagale so mu visoka povprečna hitrost in vzpetine, ki so že poskrbele za selekcijo. »V glavi sem imel več možnosti: lahko bi počakal na zadnjih 300 metrov, vendar sem se dobro počutil in že prej naročil svojemu pomočniku, naj navije na polno in bomo na vrhu gorskega cilja videli, kaj bo. Videl sem, da so bili vsi na sedežih. Nisem več dvomil. Petnajst kilometrov sem odpeljal na polno in uspelo mi je obdržati prednost,« je razlagal. Tekmeci so se njegovi predstavi le klanjali. »Rumena majica je bonus. Pišem nekaj zgodovine v svojem športu. Lani sem imel neverjetno leto, vendar se na kolesu nisem počutil tako dobro kot letos. In podobno je v glavi,« se je razgovoril Alaphilippe.
Računica ekipe Jumbo-Visma se po dveh sanjskih dneh ni izšla. Mike Teunissen, pomočnik v ekipi, je po dveh nočeh v rumeni majici omagal pred zadnjo vzpetino. Ekipa ga je preprosto pozabila, zatajila. Ostal je brez pomoči, ki že nekako po ugledu pripada vozniku rumene majice. Ima status svetinje. Porabil je zadnje moči, a je bila vse skupaj misija nemogoče. Vlak je odpeljal. Celo več, njegovi moštveni kolegi so se postavili na čelo skupine, ki jo je lovil. Ekipa je imela že rezervni scenarij, da majico obleče naslednji v vrsti, Wout Van Aert. Če ujamejo Alaphilippa. »Rumena majica je bila blizu, toda na koncu sem lahko vesel, da imam še vedno belo. Za lovljenje Alaphilippa je bilo premalo ekip. Naredili smo, kar smo lahko, a ko je nadzor lova prevzela ekipa Ineos, sem vedel, da je konec,« je bil razočaran Wout Van Aert. Vprašanje je, ali ekipa Jumbo-Visma v prvih treh dneh ni postrelila že preveč nabojev za nov podvig.
Ekipa Bahrain Merida je edina elitna ekipa World Toura, ki še vedno čaka etapno zmago na Touru. Kolesarji Gorazda Štanglja so znova upali, da bodo dosegli več. »Škoda za Sonnyja, ker se je dobro počutil in bi si zaslužil več kot osmo mesto. Ne gre drugače, še bomo poskušali,« je Štangelj ocenjeval izplen dneva v nervoznem in zahtevnem zaključku. Pomembno je, da je med najboljšimi petdesetimi v prvi zasledovalni skupini ostal tudi Vincenzo Nibali (23. mesto) in je v skupnem seštevku med glavnimi hribolazci s sedmim izhodiščem. Višje so Kruijswijk, Bernal, Thomas, Mas, Pinot in Uran. Po tretjem dnevu je že očitno, da se je znotraj karavane že postavila osnovna hierarhija.
