V najnovejšem poročilu AI opozarja, da se je sicer število pobojev v okviru kampanje zmanjšalo, a se zunajsodni poboji tri leta po Dutertejevem prihodu na oblast še vedno nadaljujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Po treh letih je 'vojna proti drogam' predsednika Duterteja še vedno veliko podjetje za ubijanje, za katero najvišjo ceno plačajo revni,« je povedal regionalni direktor AI za vzhodno in jugovzhodno Azijo Nicholas Bequelin.

V svojem drugem poročilu od leta 2016 organizacija navaja, da večino tarč kampanje izberejo s seznama za nadzor nad drogami. Imena za ta seznam zagotavljajo lokalni uradniki, ki so »pod izjemnim pritiskom policije«, da ves čas sporočajo osumljence. Na teh seznamih ostanejo za vedno, tudi če so se ozdravili ali nehali uporabljati droge, opozarja poročilo.

Doslej ubitih že najmanj 6600 ljudi

Po uradnih podatkih filipinskih oblasti je bilo v policijskih operacijah proti drogam med 1. julijem 2016 in 31. majem letos ubitih najmanj 6600 ljudi. Vendar pa je po navedbah AI zaradi »namernega prikrivanja in dezinformacij vlade nemogoče vedeti, koliko natanko ljudi je bilo ubitih v kampanji proti drogam«.

»Pri oceni trenutnih razmer je po našem mnenju najpomembnejša sistematičnost kršitev,« je povedal Bequelin. Mediji so izgubili zanimanje za poboje, oblasti pa jih ne preiskujejo in ne zagotavljajo zdravljenja za odvisnike. »Obstajajo zadostni dokazi, da zagrešeni zločini lahko predstavljajo zločine proti človečnosti,« so dodali v AI.

Ob tem so kritični do mednarodne skupnosti, ker ni naslovila teh »resnih kršitev človekovih pravic«. To je vlado opogumilo, da je okrepila pritiske na neodvisne medije, zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste.

Svet ZN za človekove pravice so tako pozvali k neodvisni preiskavi, »da bi se končali ti zločini in zagotovile pravice in odškodnine številnim družinam in žrtvam«.

Manila je v preteklosti že večkrat zavrnila podobne pozive k preiskavi vojne proti drogam.