Izvzem bi pomenil, da namen otroškega dodatka ne bi bilo več preživljanja otroka, ampak bi ostal le kot dopolnilni prejemek za izobraževanje in vzgojo otroka. Poslanec je namreč predlagal, da vlada v predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vključi predlog za spremembo vrstnega reda pri uveljavljanju pravice do socialnih prejemkov na način, da se otroški dodatek ne bi štel kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Zavzel se je tudi, da bi umaknili predlog za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Toda vlada glede tega predloga pojasnjuje, da je novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih iz aprila lani za obdobje od 1. junija lani do 31. decembra lani zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka za 30 odstotkov – s 331 na 385 evrov. Zaradi dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka lahko, če oseba prejema dodatek za delovno aktivnost, nastane past neaktivnosti, opozarja. Denarna socialna pomoč namreč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost predstavlja že 89 odstotkov minimalne plače, ki znaša 667 evrov. Zaradi te anomalije sistema denarna socialna pomoč postaja redni dodatek delovne aktivne populacije, to pa se dogaja v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile, izpostavlja vlada.
Vlada o spremembah otroškega dodatka
Vlada bo preučila možnosti in načine, da bi otroški dodatek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevali v manjši meri ali da bi ga v celoti izvzeli, piše v odgovoru na pisno poslansko pobudo Primoža Siterja iz Levice.
