Vsa večja nemška mesta so postala žrtev svoje privlačnosti, saj je v njih prometna gneča s stresom in onesnaženim zrakom vse hujša, zato Nemčija ne dosega ciljev svoje podnebne politike. V dvomilijonskem Hamburgu število prebivalcev vsako leto zraste za 25.000, malo manjši München pa se je v zadnjih dvajsetih letih povečal za 250.000 ljudi. In kdor si ne more privoščiti vse dražjih stanovanj, pride v mesto zjutraj, proti večeru pa ga zapusti. Število vozačev se samo še povečuje, v Hamburgu jih je že 340.000. V vsakem avtomobilu se vozi na delo povprečno 1,2 osebe, poleg tega se 40 odstotkov Nemcev, kadar je njihova pot na delo krajša od treh kilometrov, vozi z avtom. Za nameček se je v zadnjih petih letih za 30 odstotkov povečal tovorni promet, predvsem po zaslugi Amazona.
Ambiciozni München
Po pisanju tednika Spiegel bi bilo treba v mestih delež potnikov javnega prevoza, pešcev, kolesarjev in vse večjega števila Nemcev na električnih skirojih povečati na 80 odstotkov udeležencev prometa, delež avtomobilistov pa zmanjšati na 20 odstotkov. Samo na tak način bi zmanjšali onesnaževanje, hrup in stres v nemških mestih. To je tudi cilj münchenskega mestnega sveta za leto 2025. Trenutno je v bavarski prestolnici delež udeležencev v prometu, ki ne vozijo avta, 62-odstoten. Na 80 odstotkov se bo ta delež lahko povečal, če bo dovolj veliko Münchenčanov pripravljenih spremeniti svoj način življenja in če bo to spremembo dovolj podpirala mestna oblast, tako finančno kot regulatorno.
Prihodnje leto bodo v Münchnu volili župana in vsi kandidati obljubljajo manj avtomobilov v prihodnosti. Krščansko-socialna unija (CSU) je kot svojo župansko kandidatko v boj poslala Kristino Frank, 38-letno strastno kolesarko, ki bi lahko zaradi svojega podpiranja vožnje s kolesom oblast v Münchnu odvzela socialdemokratom. Vse več prebivalcev bavarske prestolnice namreč ugotavlja, da je v vsakdanji gneči kolo hitrejše od avtomobila. Politične stranke zdaj celo tekmujejo med seboj, katera bo več münchenskih cest rezervirala za kolesarje in zaprla za avtomobile.
Trdovratni kult
S svojimi odlično urejenimi kolesarskimi stezami in območji za pešce so za številne Nemce vzor postali Københaven, Dunaj in Zürich. V danski prestolnici, kjer so tudi podražili parkirišča, že vsak drugi, ki gre na delo ali v šolo, uporablja kolo. V Zürichu pa danes samo še 25 odstotkov udeležencev v prometu uporablja avto. Seveda je treba omeniti še London, kjer so uvedli pravo srednjeveško mitnino, saj je treba za vstop v mesto med 7. uro zjutraj in 18. zvečer plačati 13 evrov.
Vse te spremembe po zgledu drugih evropskih mest pa je težko uvesti v Nemčiji. Velika večina Nemcev se namreč še vedno identificira s svojim avtomobilom. V nekaterih nemških družinah še vedno poudarjajo, da so vedno imeli mercedesa, v nekaterih drugih spet, da so vedno stavili na volkswagna. Še vedno ostaja v mentaliteti Nemcev, da je mogoče svoj družbeni vzpon dokazati z avtom, s kolesom pa se vozijo tisti, ki si ne morejo privoščiti avta. Sedemdesetletniki še niso pozabili, da se je v osnovni šoli razred delil na tiste, ki so doma imeli avto, in tiste, ki ga niso imeli. Na vsak način se Nemci še vedno težko odpovedo avtu, ki naj bi posamezniku omogočil svobodo in avanture. Toda avtomobili so v zadnjih desetletjih s tem, da so povzročali čedalje hujšo gnečo, počasi uničevali kakovost življenja v velikih nemških mestih.
