Branku Mrkunu je sodnica posameznica Lidia Kralj marca letos zaradi ugrabitve, ki jo je zagrešil, izrekla kazen dve leti in štiri mesece zapora. A je bila z razsodbo zadovoljna le tožilka Ksenja Cizl, ki je sicer zanj predlagala še dva meseca višjo zaporno kazen. Ni pa se s sodbo strinjal Mrkunov zagovornik Matej Sršen, ki je takoj po izreku napovedal pritožbo, zelo razočarana pa je bila tudi oškodovanka Danica Doberšek, nekdanja direktorica celjskih Nepremičnin, ki se Mrkuna, kot je večkrat poudarila, zelo boji in je zato sodnico že takrat, ko je bila zaslišana v kazenskem postopku, s sklenjenimi rokami rotila, naj ga sodišče obsodi na najvišjo možno kazen, ki sicer znaša deset let.
Pred višje sodnike stopil le Mrkun
Doberškova je z Mrkunom v sporu že dobro desetletje, predmet nesoglasij pa je nepremičnina v Lešjah pri Vojniku, ki jo je sodišče s pravnomočno sodbo po letih pravdanja dokončno dodelilo Doberškovi. S tem pa se Mrkun ni sprijaznil in zato verjetno skoval načrt, s katerim bi Doberškovi nagnal strah v kosti in jo prepričal, da bi mu nepremičnino, ki sta jo gradila skupaj, a je večino denarja zanjo prispevala sama, prepustila. Zato jo je prav po filmsko ugrabil, jo odpeljal do nedokončane hiše v Lešjah, tam pa zvezal z vrvjo, vmes grozil tudi z ubojem in se skratka nad njo izživljal. Ves čas sojenja je Mrkun to, kar mu je očitala obtožnica, zanikal, a sodnice okrožnega sodišča ni prepričal. O tem, da Doberškove ni ugrabil, skuša zdaj v pritožbi prepričati še višje sodnike. Medtem ko se zagovornik Matej Sršen javne seje ni udeležil, pa se je je Mrkun, ki je vedno v priporu. Poudaril je, da ima številne pomisleke o delu policije, saj da »policaji nič ne vedo«, in predstavil neskladja med ugotovitvami nacionalnega forenzičnega laboratorija in sodišča. Zmotilo ga je tudi, ker mu niso odobrili rekonstrukcije dogodka, ker naj kriminalisti ne bi našli nobenih sledi tam, kjer naj bi bila oškodovanka zvezana. »Prav tako se z debelo vrvjo, kot se mi očita, človeka ne da zvezati,« je med drugim skušal višje sodnike prepričati Mrkun.
Da gre za zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je v pisni pritožbi izpostavil tudi njegov odvetnik Sršen, zato je predlagal, da višji sodniki sodbo razveljavijo in sojenje vrnejo na začetek ali pa drugače razsodijo. Prav tako je zagovornika zmotilo, da je sodišče v tem primeru dovolilo vložitev neposredne obtožnice, ne da bi poprej v preiskavi razčistili sporna dejstva. Prav tako se zdi zagovorniku nedopustno, da je postopek vodila okrožna sodnica. Mrkun je na začetku javne seje izrazil nekaj pomislekov tudi glede sestave senata višjih sodnikov, saj naj bi oškodovanka prijateljevala s soprogo enega izmed njih, a zahtevka za izločitev nato ni podal. Višji sodniki bodo pisno sodbo spisali v 30 dneh.
