Umetnik, humanist, mojster in oblikovalec svoje talente razkriva skozi ustvarjanje del, ki s svojo bogato izraznostjo presenečajo in navdihujejo ter nosijo sodoben pečat s pridihom preteklosti, pravljičnih vil, skrivnostnosti in kančkom tesnobe, za protiutež popolnosti lepote. Christoph Steidl Porenta se je mojstrske obrti učil v Nemčiji, rojen je v Münchnu, po osnovni šoli in realki, ki ju je obiskoval pod vodstvom jezuitov, je končal strojno šolo ter opravil izpit za industrijskega mehanika. Izobraževanje je nadaljeval na trgovski šoli, kar mu je pomagalo navezovati neprecenljive kontakte.
Njegov prednik je bil znani baročni slikar fresk Melchior Steidl. A pri njih doma ni bilo bogastva, zato se je trudil čim prej najti delo. Zanimale so ga kovine in njegove odločitve o šolanju so bile večinoma prave. Spoznal je številne zlatarje v Münchnu, a ga s svojim delom niso prepričali. Ga pa je pretresla razstava francoskega zlatarja Reneja Laliqua in takrat si je res strastno zaželel delati kot zlatar.
Bil je sprejet v opatijo Münsterschwarzach, ki leži 300 km iz Münchna, v zlatarsko šolo, kjer se je intenzivno učil. Ob tem je teoretični del šolanja končal v Würzburgu. Za tem je v le nekaj letih opravil najprej zlatarski izpit, nato srebrokovaškega in nato še restavratorskega. V opatiji v znani zlatarski delavnici si je našel prvo službo, delal je kot zlatar, srebrokovač, restavrator ter oblikovalec nakita in uporabnih predmetov iz žlahtnih kovin. Široko poznavanje področja ga danes uvršča med mojstre zlatarstva, srebrokovaštva in restavratorstva.
Izdelavo nakita lahko tudi opazujemo
Spoznal je partnerico, Slovenko in se leta 1993 preselil v Slovenijo. In potem smo lahko gledali v izložbo Zlatarne Zlato runo, njegov atelje in trgovino v Ljubljani, ki privlači poglede mimoidočih in neustavljivo vabi v umetniški ambient notranjosti.
Tu lahko vidimo, kako ročno, unikatno nastajajo nenavadni uhani, pripovedne broške, nagajive ogrlice, provokativne skulpture, sodobno-starodavne zapestnice … Njegove stranke prihajajo od vsepovsod, glas o kakovosti, umetniški vrednosti, posebnosti, tudi aktualnosti in brezčasnosti avtorjevega nakita seže iz Slovenije do drugih koncev zemeljske oble.
Kot samostojni oblikovalec na področju zlatarstva, srebrokovaštva in restavratorstva deluje že 26 let. Sodeloval je na številnih razstavah v Sloveniji ter tujini in pripravil samostojne razstave, med katerimi izstopajo Ave crux alba, Narodna galerija, 2018, Diktator na pladnju, Stekleni atrij Mestne hiše Ljubljana, 2013, Izbrani in odlikovani, Narodni muzej, 2010, Prostor čutov, Narodna galerija, 2003. Kljub širši javni veljavi je najbolj zadovoljen, ko stranke začutijo njegov izdelek: »Uživam v svojem delu in rad ure in ure vlagam v razvoj in izdelavo predmeta, ob čemer pustim domišljiji prosto pot. Vložena energija predmet, ki nastaja na tak način, napaja z močjo; ko si stranka nadene tak nakit, začuti moč in ga ne želi več sneti.«
Zlatarstvo je način življenja
Svoje delo vidi tudi kot negovanje slovenske dediščine srebrokovaškega poklica, ki je že izumrl, pa ga zdaj nekaj posameznikov vztrajno ohranja. Kljub temu njihov položaj ni ugoden: »Industrijska proizvodnja nakita omogoča masovno produkcijo in cenene izdelke. To je nekaj povsem drugega kot ročno izdelan enkraten kos, ki ga ročno ustvarja umetnik z vsem svojim znanjem in osebnim pečatom.« Svoje znanje zato predaja mlajšim generacijam, kar jemlje kot dolžnost oziroma ukrep proti izumrtju poklica. Uči jih tehničnih spretnosti, ob čemer jim podaja svoj moto »zlatarstvo ni poklic, ampak način življenja«. Narava je avtorju vedno navdih, tako pri projektih majhnega kot velikega merila, poleg oblikovanja nakita je ves čas vpet v projekte večjih dimenzij in daljnosežnih učinkov. Restavriral je številne pomembne sakralne objekte iz plemenitih kovin ter oblikoval in izdelal večje reprezentančne predmete za javne naročnike (cerkveni objekti, muzeji, galerije) v Sloveniji in tujini.
Christoph Steidl Porenta pa v sebi nosi še posebno nagnjenje – dobrodelnost. Sodeluje pri prostovoljni prvi pomoči in raznih humanitarnih programih, v devetdesetih je organiziral številne akcije za pomoč beguncem in vojnim sirotam iz Bosne in Hercegovine. O tem poslanstvu pravi: »Pomagati moraš vsem, ki se znajdejo v stiski, ne glede na njihovo versko ali nacionalno pripadnost. To je tvoja dolžnost. Ne le v Afriki, tudi med nami je ogromno ljudi, ki potrebujejo pomoč.« Sprejet je bil tudi kot magistralni vitez v Suvereni malteški red v Sloveniji in za svojo požrtvovalnost prejel častno priznanje.
