Dosedanji grški premier Aleksis Cipras s svojo levičarsko Sirizo po dveh mandatih, v katerem je prvega končal z izrednimi volitvami po devetih mesecih septembra 2015, drugega pa sklenil tri mesece pred rednim iztekom, odhaja v opozicijo z 31,5-odstotno podporo, ki mu prinaša okoli 80 poslanskih mest. Celo 167 bi jih lahko po preštetju vseh glasovnic dobila do zdaj opozicijska Nova demokracija, preostalih verjetno okoli 60 sedežev pa so grški volilci razdelili med desnosredinsko Gibanje za spremembe in komuniste, ki so jim namenili dobrih 8 oziroma slabih 6 odstotkov glasov, prek triodstotnega volilnega praga pa naj bi se po delno preštetih glasovnicah uspelo uvrstiti še trem strankam. MeRA25 oziroma evropska realistična nepokorjena fronta nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa naj bi bila v novem sklicu parlamenta zastopana s podobnim številom poslancev kot proruska desničarska Eliniki lisi (Grška rešitev), desničarska Zlata zora pa je bila danes tik na meji.

Na prve parlamentarne volitve od končanja programa mednarodne finančne pomoči z drastičnimi varčevalnimi ukrepi so se Grki odpravili v poletni vročini, ki je povsod po državi presegala 30 stopinj Celzija. Nizka udeležba je bila zato kljub zakonski obveznosti, ki pa ni bila še nikoli sankcionirana, pričakovana tudi zaradi dopustov in običajnega grškega preživljanja poletnih koncev tedna ob morju.

S sklicem izrednih volitev premier Aleksis Cipras po odmevnih porazih na majskih evropskih volitvah in le teden dni pozneje na lokalnih, ko je opozicijska Nova demokracija zmagala v 12 od 13 regij in vseh večjih mestih, ni mogel odlašati, čeprav bi bile redne volitve že to jesen. Nobenega dvoma že tedaj ni bilo, da ga enaka usoda čaka na parlamentarnih volitvah, saj se Grki niso samo nasitili neizpolnjenih populističnih obljub z najodmevnejšo o uporu proti drastičnemu zategovanju pasu skozi zahteve Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Kot poigravanje z njihovimi nacionalnimi čustvi je večina dojemala tudi Ciprasov sporazum s Skopjem o novem državnem imenu severne sosede, ki je v njem ohranila Makedonijo.

Micotakis napoveduje boljše dneve za sodržavljane

Vodja Nove demokracije Kiriakos Micotakis je ob javnomnenjskih anketah, ki so mu napovedovale gladko zmago, samozavestno vstopil na volišče v Atenah, kjer so ga privrženci pozdravljali z: »Tu prihaja prvi minister!« Sam je po oddaji glasovnice dejal: »Danes Grki jemljejo lastno usodo v svoje roke in prepričan sem, da bo naša država ob jutrišnji zori vstopila v boljši dan.«

Tudi sedanji premier Aleksis Cipras je oddal glas na volišču v Atenah, ob tem pa dejal, da so pred odločilno bitko. »Borimo se z optimizmom in odločnostjo, tako da žrtvovanje in težko delo naših ljudi ne bi šla v zgubo,« je izjavil in dodal, da se to nedeljo odloča o življenju Grkov v prihodnjih štirih letih. Drugi volilci, ki so jih poročevalci pobarali za mnenje, so pokazali nekaj razumevanja za Ciprasovo štiriletno delo. »Sem povsem zadovoljen, ne glede na napake in pomanjkljivosti. Spravil nas je iz programov finančne pomoči,« je o premierju, ki se je na oblast zavihtel leta 2015 z obljubo, da se ne bo uklonil drastičnim pogojem pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada pri premoščanju dolžniške krize prek ramen obubožanih Grkov, dejal 61-letni Niki Lufa, bivši bančni uslužbenec. Drugačnega mnenja je bil 62-letni upokojenec, ki se je Reutersovemu novinarju predstavil zgolj kot Fotini. »Cipras je sprejel pokojninski načrt, ki nas je prizadel. Sprejel je tudi sporazum glede makedonskega vprašanja s krajo našega ponosa,« je razpredal, medtem ko je prav tako upokojeni Kristos Mpekos dejal, da si želi le, da bo nova vlada »sposobna storiti najboljše za ljudi, ki so lačni«, ter »da bo zagotovila delo mladim, da ne bodo zapuščali države«. Nezaposleni 44-letni Aleksandros Papas je po glasovanju brez navedbe, komu je šel njegov glas, dejal: »Ne pričakujem, da se bo kar koli spremenilo, želim pa si, da bi se spremenilo vse.

Z majhno izgubo podpore pol manjše zastopstvo Sirize

V primerjavi s septembrom 2015 je Siriza izgubila okoli štiri odstotne točke podpore, Nova demokracija pa je dosegla skoraj 12 odstotnih točk višjo. Sirizi tedaj kljub pravilu, da relativno zmagovalko volilni sistem nagradi s 50 dodatnimi sedeži, ni uspelo zagotoviti absolutne večine v parlamentu, saj ji je za to zmanjkalo šest poslancev, štiri leta pa je prebrodila v koaliciji z neodvisnimi Grki – Nacionalno domoljubno zvezo (ANEL) in njenimi desetimi poslanci. Leta 2016 spremenjena volilna zakonodaja je ob znižanju starostne dobe za volilno pravico na 17 let predvidela tudi ukinitev »volilnega bonusa« s petdeseterico poslancev, a na tokratnih volitvah ni obveljala, ker parlament te spremembe ni potrdil z zahtevano dvotretjinsko večino.

Micotakisu, ki je Grkom pred volitvami obljubil znižanje davkov, privatizacijo javnega sektorja in dotok tujih investicij, bolj nedoločen pa je bil glede premoščanja najtežjega grškega problema, najvišje nezaposlenosti v EU, ki je zdaj okoli 18-odstotna, med mladimi pod 25 let pa še vedno skoraj tretjinska, se obeta ugodna parlamentarna večina za izpolnitev volilnih obljub. Stranko je prevzel po volilnem porazu Antonisa Samarisa na prejšnjih volitvah, na začetku pa je veljal ob četverici veljakov z bivšim predsednikom parlamenta Vangelisom Meimarakisom za obrobnega kandidata. Takoj po njegovi izvolitvi na čelo stranke januarja 2016 pa je Nova demokracija v javnomnenjski raziskavi prehitela Sirizo.

Aleksis Cipras se bo že jutri poslovil s premierskega položaja, je pa že danes takoj po objavi projekcij notranjega ministrstva, po katerih je njegova Siriza za Novo demokracijo zaostajala za dobrih osem odstotnih točk, poklical Micotakisa in mu čestital za zmago.