Raziskave kažejo, da bodo leta 2025 milenijci zastopali tri četrtine svetovne delovne sile. Tisti, rojeni med letoma 1980 in 2000, zase pravijo, da ne delajo samo za plačilo (četudi mora to biti pošteno), njihova služba mora imeti smisel, namen. Želijo si fleksibilnega urnika, opuščajo 8-urni koncept dela in v službi cenijo prisotnost mladih in mentorja, ne klasičnega šefa, ki podaja stroga navodila in izvršuje nadzor. Na delovnem mestu pričakujejo priložnosti za učenje in osebno rast, predvsem pa pristne odnose. Če tega v službi ne najdejo, ne oklevajo z njeno zamenjavo. V nasprotju s svojimi starši, ki so morda v enem podjetju preživeli vsa leta svojega službovanja, so milenijci ves čas na preži za novimi kariernimi priložnostmi. Digitalne tehnologije na široko odpirajo vrata njihovi ambicioznosti.
Da premikajo stvari na bolje
Letošnja globalna milenijska raziskava Deloitte je pokazala, da so milenijci skeptični glede motivov podjetij in korporacij. Verjamejo, da podjetja sledijo svojim poslovnim agendam in ne prispevajo k družbenemu napredku. Na drugi strani pa podpirajo podjetja, ki se skladajo z njihovimi vrednotami in filozofijo oziroma ki delajo v dobro sveta in družbe. Na to so opozorili tudi sogovorniki na mednarodnem industrijskem forumu IRT v Portorožu v začetku meseca. Jože Torkar, direktor energetskih in okoljskih rešitev v Petrolu: »Našim milenijcem je pomembno, da delamo nekaj dobrega za prihodnost planeta, da znižujemo rabo energije, pitne vode, okoljske obremenitve in tako dalje, radi so del teh zgodb. Pomembno jim je, da premikajo stvari na bolje,« je dejal Torkar, ki poudarja, da ima na splošno dobre izkušnje z milenijci. »Milenijci zame niso težavna generacija. Težko bi rekel, da so v resnici kaj drugačni od kakšne druge generacije ali od nas, ko smo bili mlajši. Zrasli so pač v drugačnih razmerah. Zanje je vse dostopno, vse je tukaj in zdaj, dogajati se mora zelo hitro. Ključno pa je, da je naša komunikacija z njimi odkrita, neposredna, da se sproti razčiščujejo morebitna nesoglasja in drugačna videnja.« Torkar je izpostavil primer nepripadnosti, ki pri njih, kot pravi, ni pogosta praksa. Pred časom se je eden izmed Petrolovih izjemno ambicioznih milenijcev čez noč odločil dati odpoved, četudi je imel začrtano vzpenjajočo se kariero. Zakaj? Našel je nov, večji izziv.
Mucek, ki v ogledalu vidi leva
Kot je izjavil dr. Jože Ramovš, ustanovitelj Inštituta Antona Trstenjaka, »smo prva družba v civilizaciji, kjer se moramo starejši učiti od mlajših«. Milenijci imajo svoja močna področja, tehnologije in marketing povečini obvladajo bolje od svojih predhodnikov. 71 odstotkov milenijcev meni, da so vešči uporabe digitalnih tehnologij in družbenih medijev, izpostavlja omenjena raziskava Deloitte. »So pa včasih kot mladi mucki, ki se pogledajo v ogledalo in tam uzrejo leva,« je v nekoliko šaljivi prispodobi razložil Torkar. »Ta mucek vse ve, vse zna in vse najde na googlu. Tukaj vstopimo vodje z odkritim pogovorom in prenosom spoznanja, da se specifično znanje in izkušnje pridobi le v sodelovanju s starejšimi, izkušenejšimi. Zato na Petrolu velik pomen dajemo mentorstvu. Tako mladi spoznajo, da so trenutno ambiciozni mucki, ki se z leti in trdim delom gotovo lahko razvijejo v leve. Ko to razumejo, vzpostavijo zelo dobre odnose s starejšimi,« je dejal. Obenem je Torkar dodal, da je njegova naloga pri vzpostavljanju ravnovesja tudi odkrit pogovor s starejšimi, da razumejo, zakaj se je pomembno učiti od mladih.
Ugodnosti in odgovornost z roko v roki
V Cosylabu izvajajo prakse iz Silicijeve doline, usmerjene v to, da bi se milenijci na delovnem mestu počutili čim bolje. Omogočajo redna notranja in zunanja izobraževanja, zastonj sadje vsak dan in palačinke enkrat na teden, masaže na delovnem mestu, dvakrat na leto celodnevni teambuilding, piknik z družinami in športne aktivnosti čez vse leto. »Če se osredotočimo samo na ta del enačbe, lahko tako delovno okolje vodi v pootročenje in nerealna pričakovanja glede zahtev do dela v službi,« je bil jasen Igor Verstovšek, namestnik direktorja pri podjetju Cosylab, sicer prejemnik letošnjega priznanja mladi menedžer leta. Po njegovih besedah je ključno, da delodajalci mladim izkažejo zaupanje. »Vodje morajo imeti dovolj časa, da skupaj z njimi gradijo karierne poti za nekaj let v prihodnost, na dejanskih projektih in v okviru zmožnosti podjetja. To je v nasprotju z intuicijo, saj statistika pravi, da milenijci zelo pogosto menjavajo delovno okolje. A naše izkušnje kažejo, da veliko več mladih ostane in sčasoma prevzame največje odgovornosti, ko začutijo dolgoročno zgodbo znotraj podjetja,« je poudaril.
Samouresničitev in ustrezna nagrada
Vsak zaposleni je v prvi vrsti človek s svojim značajem, željami, ozadjem in pričakovanji. Skupni jezik je treba najti z njim, ne z vso generacijo, se glasi eden od poudarkov milenijskih razprav. 27-letna Dora Domajnko, inženirka leta 2018, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v podjetju RLS merilna tehnika, ki je prejelo tudi priznanje Zlata nit 2018 za najboljšega zaposlovalca, poudarja, da je vstop na trg dela za mladega človeka pomemben osebnostni korak. Takrat prvič dobi nepristransko informacijo o tem, koliko je v svojem okolju uporaben in cenjen. »Če je prvi stik negativen, lahko za vedno pokvari naš odnos do dela. Če začutimo, da nam delo ponuja možnost samouresničitve, da prispevamo k družbi, da ima smisel in je ustrezno nagrajeno, pa bomo zagotovo tudi uspešnejši,« je poudarila talentirana mlada inženirka. Kot pomemben dejavnik je izpostavila kolektiv. Marsikdo pove, da ima sicer mukotrpne delovne naloge, vendar ga ekipni duh žene naprej. Osebno na delovnem mestu Domajnkova ceni zaupanje, svobodo pri razporejanju delovnega časa in raznolikost. »Vsakodnevna vožnja mi pomeni izgubo časa, energije in okoljsko katastrofo, zato bi želela službo v bližini doma. Delovne naloge naj bodo ravnotežje različnih spretnosti in ravno prav zahtevne, da bo vsak korak naprej že sam po sebi majhna nagrada,« je dodala.
