»Po dolgih letih zahtevnih priprav smo le prišli do tega, da lahko začnemo resneje delati na projektu celovite prenove naše stavbe,« je danes oznanil Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana. Osrednje nacionalno gledališče že dolga leta deluje v dotrajanih prostorih, ki tako po tehnični opremljenosti kot v nekaterih drugih pogledih (na primer sanitarnem) niso več primerni za sodobno kulturno ustanovo, in približno toliko časa se že tudi govori o nujnosti njihove prenove.
Ta je zdaj vendarle na obzorju: po tem, ko je ministrstvo za kulturo zagotovilo tri milijone evrov za pripravo celotne projektne dokumentacije, ki naj bi bila končana leta 2021, bi se lahko gradbena in druga dela – če bo šlo vse po načrtih – začela čez približno tri leta, podobno dolgo pa naj bi nato trajala tudi sama prenova. V najboljšem primeru bi se lahko torej prenovljena Drama odprla jeseni leta 2025.
Konec obupnih razmer
Na obupno stanje stavbe – od plesnivih sten do dotrajane strehe – je opozarjalo že več Samoborovih predhodnikov. »Tehnična oprema je že zelo stara, prav tako instalacije; v zidovih okoli dvorane so med seboj prepletene električne napeljave iz treh različnih obdobij, ki posledično seveda niso ravno varne ali zanesljive,« ilustrira razmere ravnatelj. »Streha, ki je še iz leta 1911, ko so stavbo zgradili, se krivi; strop nad odrom je že tako načet, da ne bi zdržal niti malo debelejše snežne odeje.« Temeljite obnove stavbe so se lotili že v 60. letih, ko sta bila zgrajena oba prizidka, vendar je niso izvedli v celoti, vse od takrat (če izvzamemo prenovo notranjosti dvorane leta 1978, novo fasado leta 1987 in prenovo Male drame pred nekaj leti) pa resnejših posegov te vrste ni bilo. Projekt za celostno prenovo so pripravili že na začetku tisočletja, vendar so ga nato leta 2008 zaradi neustreznosti opustili.
Leta 2013 so začeli pripravljati nov projekt prenove v sedanjih gabaritih; na natečaju je leta 2017 zmagala zasnova arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti, s katerim je bila zdaj naposled podpisana pogodba o pripravi projektne dokumentacije. »Veseli smo, da nam je uspelo prenovo uvrstiti v aktualni vladni načrt razvojnih programov v tem mandatu,« je ob tem povedala državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Petra Culetto.
Selitev v podzemlje
»Stavba Drame je simbol in gradnik identitete Ljubljane,« je prepričan arhitekt Tine Tribušon iz biroja Bevk Perović arhitekti, ki je sodeloval pri pripravi zmagovalne rešitve. Po njegovih besedah zasnova, v kateri se prežemata zgodovina in sodobnost, teži predvsem k funkcionalnosti; projekt predvideva popolno prenovo zaščitenega historičnega dela zgradbe, ki ga je treba ohraniti v sedanji obliki (enako kot portal velikega odra), a tudi nadomestitev obstoječega prizidka z novim enakih razsežnosti.
Osnovna zasnova bo ostala enaka, pred glavnim vhodom naj bi se ponovno razprostiral trg, s katerega bo še en vhod v osrednjo podzemno avlo, iz katere bo mogoče vstopati v vse štiri predvidene dvorane – na veliki oder, kjer bo po obnovi 430 sedežev, v novo Malo dramo (ta bo v kleti, v njej pa bo prostora za okoli 200 gledalcev), v manjšo dvorano za nekaj manj kot sto gledalcev, namenjeno eksperimentalnim uprizoritvam, in v novo vadbeno dvorano, ki bo imela oder enake velikosti kot glavna dvorana. Prizidek bo imel od zunaj videz stilizirane gledališke zavese, v njem pa bodo tehnični in umetniški prostori, med drugim sestavljalnica odrske opreme; del uprave in gledališki arhiv se bosta preselila v prostore, ki jih je Drama odkupila v sosednji Nemški hiši. »Pridobili bomo več vadbenih in drugih prostorov, predvsem pa bo mogoče ustvarjati v pogojih, ki so ustrezni za sodobno gledališko produkcijo,« je sklenil Samobor.
Vrednost investicije ocenjuje na 43 milijonov evrov, od tega bo nekaj manj kot 27 milijonov namenjenih za gradbena in obrtniška dela, preostanek (če ne štejemo stroškov priprave potrebne dokumentacije) bo namenjen tehnični in drugi opremi. »Res je, da gre za oceno, vendar je po mojem mnenju precej realna, zato ne pričakujem raznih aneksov in dvigovanja stroškov,« še pravi ravnatelj.
