Decembra lani sta se pred prodajalno v mestu Pleasant Grove v Alabami sporekli 27-letna Marshae Jones in še ena ženska. Spor naj bi začela tedaj pet mesecev noseča Jonesova, druga ženska pa je 27-letnico nato petkrat ustrelila v trebuh. Jonesova je streljanje preživela, streli pa so ubili petmesečni zarodek. Prejšnji teden so Jonesovo obtožili uboja nerojenega otroka in jo pridržali v priporu. Določili so ji 50.000 dolarjev varščine. Ženska, ki je streljala v Jonesovo, je odkorakala na prostost. Primer je zelo razburil ameriško javnost. Zagovorniki pravice do splava so republikanskemu vodstvu zvezne države Alabama očitali, da z zakoni za zaščito zarodkov v resnici zgolj ustrahujejo in otežujejo življenja revnih in temnopoltih žensk.

Z očitki o neprimernosti obtožbe se je strinjala tudi demokratska okrožna tožilka Lynneice O. Washington, ki je leta 2016 postala prva temnopolta okrožna tožilka v zgodovini Alabame. Washingtonova je po preučitvi vseh dejstev v sredo sklenila zavreči obtožbe zoper Jonesovo. »Po preučitvi dejstev in zakonodaje sem sklenila, da pregon Jonesove ni v najboljšem interesu pravice,« je pojasnila Washingtonova. »V tej žalostni zgodbi ni zmagovalcev. So zgolj poraženci.«

Prepoved splava in pravica do fizične obrambe

Nenavadno odločitev za obtožbo Jonesove je visoka porota utemeljila na podlagi kombinacije zakonov. Alabama je namreč ena od ameriških zveznih držav, kjer prebivalci uživajo pravico do fizične obrambe pred napadalci, če so razlogi za uporabo sile utemeljeni. Ker je Jonesova začela spor in tudi fizično napadla drugo žensko, je visoka porota ocenila, da je imela ta pravico do obrambe. Poleg tega je Alabama ena od 38 ameriških zveznih držav, kjer zarodke obravnavajo kot potencialne žrtve umora. Pri tem zarodki nimajo zgolj pravic, ki jih imajo osebe, temveč so še dodatno zaščiteni pred dejanji matere med nosečnostjo. Jonesovo je porota obtožila, saj bi se kot nosečnica morala vzdržati prepira. Menili so, da je z začetkom prepira zavedno ogrozila življenje zarodka.

Amandma, ki zarodkom podeljuje pravice oseb, so v zvezni državi sprejeli konec lanskega leta, maja pa je guvernerka zvezne države Kay Ivey podpisala še zakon, ki prepoveduje splav v skoraj vseh okoliščinah. Tudi v primeru posilstva in incesta. Dovoljen pa je splav, ko je življenje matere v resni nevarnosti. Zdravnikom, ki bi opravili nedovoljen splav, grozi tudi do 99 let zapora. Zakon in amandma sta v navzkrižju z odločitvijo ameriškega vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, ki je zagotovila pravico do splava v vseh zveznih državah ZDA.

Kritiki opozarjajo, da je v Alabami razmišljanje, ki je vodilo do obtožbe Jonesove, privedlo že do 479 zapornih kazni za ženske, ki so bile med nosečnostjo odvisne od drog oziroma so v tem obdobju uživale droge. Očitki o kemičnem ogrožanju so veljavni tudi v primerih, ko z zarodkom oziroma rojenim otrokom ni nič narobe. Takšnim zakonom očitajo, da lahko kaznujejo ženske tudi za povsem legalne dejavnosti, kot so šport ali občasni kozarec vina. V teoriji bi lahko ženske obtožili tudi zaradi nerodnega padca.

V ZDA trenutno poteka oster boj za pravico do splava. Čeprav je Trumpov vrhovni sodnik Brett Kavanaugh zagotovil, da spoštuje dosedanje odločitve vrhovnega sodišča o vprašanju splava, nasprotniki pravice do splava vseeno upajo, da bi v primeru sprožitve primernega spora imeli z njim dovolj glasov na vrhovnem sodišču za preobrnitev prelomne odločitve iz leta 1973.