Smiljić, zoper katerega še poteka kazenski postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču, je namreč na delovnem in socialnem sodišču vložil tožbo proti Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana, v kateri zahteva, da ga ta znova zaposli.
Kot poročajo mediji, je delovno in socialno sodišče v zvezi s tožbo sedaj ugotovilo, da so Smiljiću v UKC delovno razmerje odpovedali iz namišljenih razlogov oziroma zaradi ukinitve delovnega mesta, čeprav potreba po delu, ki ga je opravljal, dejansko ni prenehala.
K odpovedi je v veliki meri prispeval izbruh afere s preskakovanjem čakalnih vrst in posledično negativna medijska kampanja, je še ugotovilo delovno sodišče in opozorilo, da to ni utemeljeni poslovni razlog za odpoved. Če so v UKC Ljubljana menili, da je Smiljić storil kaznivo dejanje, bi morali sprožiti postopke za odpoved iz krivdnih razlogov, so po poročanju časnika Delo še dodali na sodišču.
Sodišče je bolnišnici naložilo, da mora Smiljića, ki je opravljal delo inventarista, sprejeti nazaj na staro delovno mesto pod pogoji zadnje pogodbe o zaposlitvi v roku osmih dni. Izplačati mu mora plače, zmanjšane za prejeta nadomestila za brezposelnost in mu plačati prispevke za ves čas od nezakonite odpovedi do ponovne zaposlitve.
Smiljić za komentarje glede sodbe ni bil dosegljiv. Tudi takratni generalni direktor UKC Ljubljana in zdajšnji minister za zdravje Aleš Šabeder sodbe ni želel komentirati, o odločitvi sodišča pa se ni želela izreči niti Smiljićeva odvetnica Maja Vagaja, saj zadeva še ni pravnomočna. V ljubljanskem kliničnem centru se bodo glede pritožbe posvetovali z odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki jih v tej zadevi zastopa, še poroča Delo.
V sojenju zaradi domnevnega podkupovanja za preskakovanje čakalnih vrst v UKC Ljubljana je sodišče konec januarja že izreko prvo kazen. Iztoku Požarju, ki je priznal, da je plačal 20.000 evrov za hitrejšo operacijo partnerke, je sodišče izreklo pogojno obsodbo dveh let zaporne kazni s preizkusno dobo petih let.
Zaradi domnevne vpletenosti v afero sodna preiskava poteka tudi zoper tri nekdanje visoke policijske uslužbence. Eden od njih, nekdanji direktor uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj, je skušal izredno oziroma krivdno odpoved prav tako izpodbiti na delovnem sodišču, a je spor pravnomočno izgubil.
