Nina Šenk je za svoje skladateljske dosežke pred dvema letoma prejela nagrado Prešernovega sklada, spomladi je opravila docenturo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in postala prva docentka na oddelku za kompozicijo (zanjo tam prostega mesta za poučevanje še ni), te dni pa jo je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) povabila v svoje vrste kot izredno članico. Pri 37 letih je tako postala najmlajša članica v zgodovini SAZU; z Majo Haderlap sta po smrti Metke Krašovec edini akademikinji v razredu umetnosti. »S tem imenovanjem sem dobila podporo in zaupanje v to, kar sem doslej dosegla. Všeč mi je, če kdo vidi kakšen presežek, sploh da sem v kompoziciji dosegla toliko kot ženska.«
Na vrsti je opera
Skladateljica deluje glasbeno zelo široko, naslanja se na tradicijo, hkrati pa izrisuje izrazito sodobno pisavo, ki je natančno izpisana, a odprta tudi za spontanost. To jo dela priljubljeno tudi med izvajalci, s katerimi pred izvedbami rada sodeluje v procesu študija. Piše veliko, hitro in (ob dveh majhnih otrocih) tudi zelo disciplinirano.
Aprila prihodnje leto bodo v SNG Maribor krstno izvedli njeno prvo opero, naročili so jo ob 100. obletnici prve izvedbe opere v Mariboru. »Opera še ni spisana, trenutno se piše še libreto, ki nastaja po zgodovinskem romanu Zlate Vokač Medic Marpurgi in govori o gospodarsko zelo močni judovski manjšini v Mariboru v 15. stoletju, dokler je niso ožigosali in izgnali. Ena od glavnih tematik opere je na eni strani odprtost, znanje, svetovljanstvo in na drugi strani lokalna zaprtost in samozadostnost. Zanimivo je, kako zelo sodobna ostaja problematika te dvojnosti,« razmišlja skladateljica.
Čas za velika naročila
Šenkova se je v preteklosti že lotevala opere. Prvo, komorno, so ji naročili pri Glasbeni mladini, napisala jo je do polovice, a jim je zmanjkalo denarja za izvedbo. Drugo, polurno opero je napisala za berlinsko operno nagrado še med študijem, zasedla tretje mesto, a tudi ta opera ni bila izvedena.
»Rada imam dramatiko, barve, hitre premike, osrednjo vokalno linijo, ki jo vse druge linije podpirajo – to je zelo blizu načinu, na katerega tudi sicer rada skladam. Vse to lahko v tej teatralni formi izkoristim,« pravi Šenkova.
Te dni končuje svojo največjo skladbo doslej. Gre za veliko orkestrsko delo po naročilu Bayerisches Rundfunkorchester za njihov festival Musica viva, izvedli pa jo bodo 7. februarja 2020. »To 30-minutno skladbo sem napisala za velik orkester in to je eno mojih največjih naročil doslej,« je ponosna skladateljica, katere skladbo Baca so lani izvedli na uglednem londonskem festivalu BBC Proms; naročili in izvedli so jo člani Berlinske filharmonije.
Treme ob tako velikih naročilih nima, zagotavlja, rada pa skladbe končuje celo predčasno, da je potem čas še za kakšen razmislek. Tudi orkestrsko skladbo za Bayerisches Rundfunkorchester je končala malo pred načrtom, obsega 70 stiskanih strani, zdaj so na vrsti le še drobne korekture. Vmes je nedavno prišlo še naročilo s festivala Donaueschinger Musiktage za novo delo za ansambel Intercontemporain, česar seveda ni mogla zavrniti, je dejala.
