Na dvoriščih se že kadi, žari so vroči, pikniki so se začeli. A čeprav Slovenci večinoma prisegajo na mesne delikatese, sploh čevapčiče, pleskavice in perutničke, ter morda ribe, ni nič slabša zelenjava na žaru. Nekateri bodo rekli, da je celo boljša, zagotovo pa jo je lažje speči od mesa, saj se ni treba toliko ukvarjati s pravo temperaturo oziroma močjo žara in strahom, da s premalo pečenim mesom ne bi koga poslali v bolnišnico. Zelenjava je zdrava tudi surova, zato premalo pečena zagotovo ne bo povzročila nevšečnosti v želodcu, težko pa jo tudi prepečemo kot meso, saj z vsako minuto dlje na žaru postaja kvečjemu vedno okusnejša.
Kaj peči na žaru?
Zelenjava je skratka ustvarjena za žar, saj ogenj in dim okrepita okus, površina pa postane karamelizirana in lepo zgorela ter hrustljava, medtem ko bi sredica morala biti sočna in mehka. Na žaru lahko pečemo praktično vse vrste zelenjave, nekatere pa so prav idealne zanj. V naših koncih bodo to najpogosteje jajčevci, bučke, paradižnik, čebula in por, šparglji, odlična je tudi buča maslenka ali hokaido, okusni so radič treviso ter seveda zelenjavne klasike, kot so krompir, korenje, gobe, koruzni storži in paprika.
Nekatere vrste zelenjave lahko preprosto vržete na žar cele, večje kose razrežemo, pristop do peke pa je zelo enostaven. Koruzni storži zahtevajo najmanj dela, saj jih preprosto premažete z olivnim oljem in pečete tri do pet minut, vmes jih obračate. Enako cele okoli štiri do šest minut pečemo šparglje, ki jih prej prav tako premažemo z olivnim oljem. Večji paradižnik narežete na debelejše ter s soljo, poprom in zelišči začinjene rezine, ki se spečejo v dveh, treh minutah. Češnjevec, gobice in drugo manjšo zelenjavo pa nanizate na nabodalo, da jih ne lovite naokrog, pri čemer nabodalo, če je leseno, za nekaj ur namočite v vodi, da se med peko ne bo žgalo. Češnjevec, ki ga začinimo z oljem, soljo in poprom, bo pečen po petih do sedmih minutah oziroma ko bo začel pokati, gobe, ki jih prav tako naoljimo, solimo in popramo, pa po petih do desetih minutah.
Razrezana, cela, marinirana ali suha
Večje vrste zelenjave, kot so krompir, bučke, jajčevci in buča pa tudi korenje, por, čebula in rdeča pesa, razrežemo na kose oziroma kolobarje, ker se bo zelenjava tako hitreje spekla. Pri tem gledamo, da so kosi približno enako veliki, da se bodo tudi približno enako dolgo pekli. Nekatere vrste zelenjave, četudi so večje, ohranimo cele, na primer papriko, ki jo, ko jo spečemo, lahko tudi olupimo, medtem ko radič pred peko razrežemo na četrtine ali na polovice.
Mnenja o tem, ali zelenjavo pred peko mariniramo ali ne, so različna. Nekateri kuharski mojstri, tudi Jamie Oliver, prisegajo, da je najbolje, če zelenjavo najprej spečemo ter jo nato premažemo z oljem in začinimo z limonovim sokom ali kisom, soljo in poprom, dodamo lahko tudi sveže začimbe. Če nam dišijo azijski okusi, naj olivno olje zamenja sezamovo, od začimb pa vzemite koriander, medtem ko močnejši okus kisa dobite, če izberete balzamičnega namesto vinskega oziroma jabolčnega.
Preden boste pečeno zelenjavo pojedli, počakajte nekaj minut, da se malo ali popolnoma ohladi, saj bo tako imela več okusa, spustila bo tudi več sokov. Ostankov pa nikar ne zavrzite, saj bo hladna zelenjava z žara v naslednjih dneh idealna za solato ali sendvič, zato je vedno namesto premalo specite kvečjemu preveč.