Bob, ki so ga uživali že stari Rimljani in častili Egipčani, izvira iz Sredozemlja. O njem piše celo Homer v Iliadi, stari Rimljani pa so verjeli, da se duša umrlega preseli v bob. Zrnje boba so uporabljali tudi na sodišču pri glasovanju – bela zrna so pomenila obtoženčevo nedolžnost, črna pa krivdo. V naših krajih so ga nekoč pojedli ogromno, saj je bil do pojava krompirja eno najpomembnejših živil. Nekoč so poleg strokov in mladega zrnja bob uporabljali še za kašo, mleli so ga v moko in dodajali kruhu, pražen bob pa je služil kot kavni nadomestek. Dandanes pražen in osoljen zrel bob na tujem prodajajo kot pivski prigrizek oziroma konkurenco slanim arašidom. V restavracijah boste bob pri nas zelo težko našli, razen morda v najboljših, kar je škoda. Tudi receptov pri nas tako rekoč ni, več pa jih poznajo v Italiji in drugih obmorskih sredozemskih deželah, tudi na Hrvaškem. V sredozemskih kuhinjah se bob pogosto znajde ob morski hrani. Odličen je pire, ki ga pripravimo iz kuhanega zrnja in na maslu popečenega česna ter malo smetane in svežega timijana. Postrežemo ga k pečenim ribam. Izjemno se izkaže tudi v jedi po recepturi, ki vam jo priporočamo tokrat.

bob stročnica hobotnica enolončnica sredozemska kuhinja