Neznanci so v noči s torka na sredo oskrunili več ljubljanskih spomenikov, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem (NOB), in tudi spomenik Tonija Mrlaka, padlega za samostojno Slovenijo. Poškodovali so spomenik Borisu Kidriču v Parku Sveta Evrope, Spomenik revolucije na Trgu republike, Spomenik talcem v Rožni dolini, Spomenik žrtvam NOB v Trnovem in spominsko znamenje padlim talcem v NOB pred Gimnazijo Vič. Vsi našteti spomeniki so bili popisani z rdečo oziroma oranžno barvo in žaljivo vsebino, med napisi se je znašel tudi poziv po rušenju. Policija, ki je o poškodovanju vseh šestih spomenikov obvestila tožilstvo, je sporočila, da poteka predkazenski postopek zaradi sumov storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Danes pozno popoldan so preiskovali, ali je bil oskrunjen še kakšen spomenik.

Fašizem spet dviga glavo

Predsednica ljubljanskega mestnega odbora Zveze združenja borcev za vrednote NOB Julijana Žibert se je vprašala, komu so spomeniki v napoto. »Ne vem, zakaj se to počne, saj gre vendar za našo zgodovino. Zakaj bi se sramovali zgodovine?« je dejala, ko je ravno obveščala občino, katere spomenike je treba počistiti, pozneje pa so bili čistilci že na delu. Kot so nam sporočili z občine, so danes očistili večino popisanih spomenikov. »Takšnega primera ne pomnimo. Gre za sramotni vandalizem brez primere. Sicer do skrunitev prihaja le občasno, velikokrat pred obeleževanjem praznikov,« pravijo v mestni hiši.

Kot pravi Julijana Žibert, je bil pred časom trikrat poškodovan spomenik v NOB padlim kolesarjem, poškodovani so bili tudi spomeniki v Šiški in Rožni dolini, pa drevesa na Poti spominov in tovarištva. »Klofuta vedno povzroči drugo klofuto. Zato moramo te stvari urejati na čim bolj miren način, spomenike pa skušamo čim hitreje spraviti v prvotno stanje. Se bomo pa o teh dogodkih vsekakor pogovorili,« je dodala Julijana Žibert, ki je današnji dogodek povezala z današnjim koncertom Nosil bom Rdečo zvezdo Svetlane Makarovič z gosti. Prireditev bo potekala na dan borca, v minulih letih pa so se nanjo že negativno odzivali nasprotniki NOB. »Morda gre za povezavo s koncertom, ampak to je kulturni dogodek, ki se ga bomo zagotovo udeležili. Pod rdečo zvezdo so se partizani borili proti okupatorju in zmagali. Tudi v današnjem času, ko glavo spet dviga fašizem, je zelo pomembna in se je ne bi smeli sramovati. V osvobodilnem boju lahko črpamo vrednote za današnji čas, le v nekoliko drugačni obliki,« je dodala Julijana Žibert.

Številne obsodbe

Prek svojega profila na facebooku se je odzval Tomaž Mrlak, sin Tonija Mrlaka. »Tako kot so mu takoj po vojni razkopali grob, je bilo danes na vrsti obeležje. In grob smo pospravili, obeležje se bo očistilo, pohodi se bodo nadaljevali, kotički odpirali, pisale knjige in snemali filmi, resnica o očetu se bo širila, ljudje bodo govorili, zraven se bodo pa spominjali vseh teh primitivizmov,« je zapisal. Toni Mrlak je umrl med osamosvojitveno vojno. Medtem ko je v neoboroženem helikopterju Jugoslovanske ljudske armade (JLA) prevažal kruh, ga je na ukaz Toneta Krkoviča sestrelila Teritorialna obramba. Kot pravi njegova družina, je že pred vojno prestopil na slovensko stran, razlog za to, da je vse do prvega dneva vojne ostal na strani JLA, pa je bil, da se je dogovarjal za prelet dveh helikopterjev JLA na slovensko stran. Leta 2000 je dobil status padlega za samostojno Slovenijo.

Vandalizem nad kulturno dediščino je obsodilo ministrstvo za kulturo, ki je poudarilo, da so bili med tarčami tudi spomeniki državnega in lokalnega pomena. Obsodbo so med drugim izrekli še Veterani vojne za Slovenijo Ljubljana, predsednik države Borut Pahor, evropski poslanec Milan Brglez, SD in Levica. »Vsebina grafitov kaže, da ne gre samo za vandalizem, ampak za spodbujanje nestrpnosti in sovraštva,« je zapisal Brglez. »Ne glede na prepričanja nihče nima pravice skruniti skupnega spomina, ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost,« so zapisali v SD. V Levici pa: »Kljub notranjim nasprotjem in nerešenim težavam pretekle države je njen zgodovinski prispevek za današnje življenje neizbrisen. Še vedno uživamo delavske, stanovanjske, socialne pravice, prav tako so takrat bili vzpostavljeni temelji današnjega javnega zdravstva in šolstva. Oskrunjeni spomeniki predstavljajo prav te dosežke.«

Toni Mrlak NOB Zveze združenja borcev za vrednote NOB.