44 prebežnikov večinoma iz podsaharske Afrike, ki so skušali priti v Evropo prek Libije in potem Sredozemskega morja, je bilo v torek zvečer ubitih v letalskem napadu na zbirni center v okolici Tripolija. Najmanj 130 je bilo ranjenih. Po oceni Združenih narodov napad verjetno predstavlja vojni zločin. »Nesmiselnost te vojne, ki se nadaljuje, je danes dosegla svojo najbolj grozljivo obliko in najbolj tragičen rezultat s krvavim, nepravičnim pomorom,« je dejal Ghassan Salame, posebni odposlanec OZN za Libijo.
Napad se je zgodil sredi bojev za Tripoli med vojsko mednarodno priznane vlade narodne enotnosti Fajeza Al Saraja in oboroženimi skupinami pod vodstvom generala Kalife Haftarja, ki vodi vzporedno oblast na vzhodu države in si prizadeva zasesti prestolnico Libije. Boj za Tripoli traja že tri mesece in visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je povedala, da so vse strani v sporu imele podatek, da so v omenjenem kompleksu nastanjeni civilisti, saj je bil že enkrat prej tarča napada. Nahaja se v bližini vojaškega oporišča vzhodno od središča Tripolisa. Podobnih centrov za prebežnike oziroma migrante je v Libiji na tisoče, razmere v njih pa so zelo slabe. Bacheletova je dejala, da napad na center verjetno predstavlja vojni zločin, in je zahtevala neodvisno preiskavo. Za napad vsaka od obeh strani obtožuje drugo.
Navzkrižni interesi drugih držav
Haftarjeva vojska je po prvotnih uspehih ofenzive na Tripoli, ki se je začela aprila, naletela na precej močno obrambo vladne vojske v predmestjih, kar jo je ustavilo, zato je napovedala, da bo začela tudi letalske napade. Prejšnji teden je vladna vojska zasedla strateško mesto Garjan, ki je na oskrbovalni poti med ofenzivnimi črtami in zaledjem Haftarjevih sil. Zaradi ofenzive so se ustavili tudi mirovni pogovori med stranema, ki jih je skušala voditi OZN, pa tudi nekatere evropske države, zlasti Francija in Italija, pri čemer prva podpira Haftarja, druga pa vlado v Tripolisu, kar je aprila že pripeljalo do odkritega spora Pariza in Rima. Stvari otežuje tudi pomanjkanje Sarajeve avtoritete pri skupinah v vladi narodne enotnosti, ki v resnici ni enotna.
Generala Haftarja med drugimi podpirajo tudi Združeni arabski emirati in Egipt, vlado narodne enotnosti pa z orožjem zalagata tudi Katar in Turčija. Zadnja je pred nekaj dnevi zagrozila z napadi na Haftarjeve sile, potem ko so te zajele šest Turkov in zatrdile, da so sestrelile turški dron.
Libija je zašla v državljansko vojno po arabski pomladi leta 2011, med katero je padel režim Moamerja Gadafija, oziroma spet leta 2014 po oblikovanju dveh konkurenčnih vlad na vzhodu in zahodu države. ba, agencije
