»Primera Aida« najbrž ni treba na dolgo razlagati: Verdijeva umetnina je nerazumljena, kolikor je sama simptom velike opere in njene vpetosti v zunajglasbeni, družbeno reprezentativni kontekst. Resen režijski premislek o njej bi se moral ukvarjati predvsem z vprašanjem, kako opero o večni izvrženosti ljubezni iz vladajočega sistema osvoboditi nakopičenega balasta in jo spraviti nazaj v njeno lastno notranjost. Pojavne oblike »uporabe« (zlorabe) Aide nabrekajo v potenčnih eksponentih novih paradižev (v katere smo ujeti), kar smo lahko opazovali tudi ob odprtju ljubljanskega poletnega festivala. Sklonov v njem pač ni bilo, tako kot jih ne poznajo niti prireditelji, ki so zapisali: »otvoritev 67. Ljubljana Festival«.
(Foto: Matjaž Rušt)
Za hip sem pomislil, da se je festival, potem ko se je izpel mik podob, ki mu jih je za Kongresni trg priskrbelo katalonsko podjetje (La Fura del Baus), skušal leto...
