Tomaž Trop, Tabu: Najzahtevnejši žanr je komedija

Skupina Tabu se je pojavila ob koncu prejšnjega tisočletja, približno takrat kot Siddharta, imajo pa tabujevci daljšo predzgodovino. Zametki zasedbe so nastali na srednji gostinski šoli v Celju, reklo pa se jim je Kobra. Potem se je del članstva združil v metal zasedbo Interceptor, nato pa je bil ustanovljen Tabu, neke vrste antipod Siddharti. Če je Siddharta mračna, polna metafor in od poslušalca terja predvsem poslušanje, so Tabuji svetli, bolj neposredni, predvsem pa plesni. Redki so slovenski ansambli, katerih napev lahko zaslišiš na plesni zabavi, pa da to ne zmoti. Ni veliko slovenskih skladb, ki premorejo toliko plesnosti, da so v ta namen sploh uporabne. Divje, komad Tabujev iz leta 2002, za katerega spot so posneli na beograjskem Tašmajdanu, kamor so bili po sodelovanju z Bajago povabljeni, to zagotovo je. Skladba za ples. Kot še kakšna njihova. Na jugu ali na zahodu, kjer kljub pogodbi z Universalom nikdar niso resno poskusili. »Enkrat smo nastopili v Zagrebu v nekem bolj alternativnem klubu pred zelo malo ljudmi,« pravi Tomaž Trop, naš sogovornik, sicer kitarist in pretežni avtor glasbe. Če si v naših krajih zabaven in plesen, si neintelektualen oziroma v najboljšem primeru »žurerski«, za kar Žalčani (čeprav nihče ni prav iz Žalca) veljajo. Za »žurerski« ansambel, ki pa premore toliko pameti, da je obstal, čeprav deluje že s tretjo pevko.