Na zatožno klop berlinskega sodišča je sedla četverica, obtožena načrtovanja in izvedbe enega najpredrznejših ropov zadnjih desetletij. Marca 2017 so namreč iz muzeja v Berlinu ukradli sto kilogramov težak in okoli štiri milijone evrov vreden zlatnik, pri čemer so si pomagali le z vrvjo, lestvijo, kladivom in samokolnico. Štirje nemški državljani, gre za brata, njunega bratranca in prijatelja, ki jim je kot varnostnik v muzeju z notranjimi informacijami pomagal pri načrtovanju podviga, so se izrekli za nedolžne. Grozi jim do deset let zapora.
Imeli pomoč od znotraj
Tako kot že tolikokrat dotlej je varnostnik v Bodejevem muzeju na muzejskem otoku v Berlinu tudi 27. marca 2017 odšel na nočni obhod. Ker se je alarm v drugem nadstropju 115 let stare stavbe večkrat vklopil brez razloga, ga je zaradi ljubega miru in tišine včasih ugasnil. Ker je hodil iz sobane v sobano, je izklopil tudi notranji alarmni sistem. Šele ob vrnitvi v nadzorno sobo je opazil, da je nekaj narobe. Okoli četrte ure zjutraj je opazil, da je iz vitrine izginil polmetrski okoli sto kilogramov težak zlati kovanec. Ker so mislili, da gre za običajen novčič, je policija potrebovala debelo uro, da je prišla na kraj zločina in doumela razburjenje okoli kraje kovanca.
Po pregledu varnostnih kamer je bilo policistom kar hitro jasno, da je trojica sicer spretnih vlomilcev vendarle potrebovala pomoč od znotraj od nekoga, ki je poznal delovanje varnostne službe. Kako pa so sploh izpeljali drzen podvig? Skozi okno običajno dobro varovanega muzeja Bode se jim je uspelo splaziti s pomočjo lestve. V notranjosti zgradbe so se, ko je bil varnostnik na obhodu, povzpeli nadstropje višje, s posebnim kladivom s karbonskimi vlakni razbili vitrino iz neprebojnega stekla, zlatnik z vozičkom odpeljali do okna, ga vrgli na tla, ga posadili v drug voziček, nato pa jo 16 minut po začetku ropa popihali do avta za pobeg.
Kovanec stalili ali ga razrezali
Za seboj so pustili številne umetnine veliko večjih vrednosti, a bi jih bilo veliko težje prodati kot zlato. Preiskava se je zgolj v tednu dni osredotočila na nedavno zaposlenega varnostnika s povezavami z berlinskim organiziranim kriminalom. Nekaj več kot tri mesece po ropu je v obsežni raciji 300 policistov opravilo 14 hišnih preiskav, v njih so zasegli računalnike, gotovino, orožje, zapiske o teži in vrednosti zlata, oblačila z zlatim prahom na njih, enega od pozneje obtoženih pa jim je z analizo DNK uspelo povezati s sledjo na vrvi, ki so jo tatovi pozabili na kraju zločina. Nikoli pa jim ni uspelo najti zlatnika, kakor tudi ne ugotoviti, kaj se je z njim zgodilo. Ker ga celega pač niso mogli prodati, kriminalisti predvidevajo, da so ga stalili ali pa razrezali na manjše kose, čisto zlato je dokaj mehko, in ga tako prodali na črnem trgu.
Kraljeva kanadska kovnica Royal Canadian Mint je leta 2007 izdelala pet polmetrskih kovancev iz čistega, 24-karatnega zlata. Tri centimetre širok zlatnik Big Maple Leaf, Veliki javorov list, kakor se imenuje zaradi podobe tega lista na eni strani (na drugi pa portret britanske kraljice Elizabete II.), so hranili v Bodejevem muzeju z eno najpomembnejših zbirk kovancev od antike dalje na svetu. Dragoceni kovanec so zaradi izjemnih in edinstvenih lastnosti uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov, njegovo krajo pa v zgodovino.
Do leta 2011 je Veliki javorov list veljal za največji in najtežji zlatnik na svetu, s prestola pa ga je oktobra tistega leta vrgel kovanec Zlati avstralski kenguru, ki so ga izdelali v avstralski kovnici The Perth Mint. Kar tono težak kovanec ima premer 80 centimetrov, debel pa je 12 centimetrov. Uradna cena ni znana, so pa vrednost kovine ocenili na okoli 49 milijonov evrov.
