Besedilo zakona so v parlamentu sprejeli z veliko večino 199 poslancev. Z njim bo vlada prevzela nadzor nad inštituti, ki so del akademije znanosti, najstarejše in najpomembnejše znanstvene ustanove v sosednji državi. Ustanovili so jo že leta 1825, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zakon uvaja svet, ki bo finančno upravljal akademijo, pa tudi njene nepremičnine in del njene administracije. Sestavljali ga bodo člani, ki jih bo izbrala vladajoča oblast.

Madžarski raziskovalci so se vse od napovedi reforme, ki je del programa tretje zaporedne Orbanove vlade, z vsemi silami borili proti načrtovani in danes potrjeni novi organizaciji inštitutov, saj ta po njihovem mnenju ogroža znanstveno svobodo.

Reforma ogroža akademsko svobodo

Kot je dejal predsednik akademije Laszlo Lovasz, je ta reforma v nasprotju z evropskimi načeli financiranja raziskav. Poudaril je tudi, da ogroža akademsko svobodo.

Lovasz je poleg tega izrazil bojazen, da bi lahko madžarski zakon služil kot zgled, ki bi mu sledile tudi druge vlade v EU, ki si želijo vplivati na raziskovalce. Madžarska znanstvena srenja je za popoldne napovedala nov shod nasprotnikov zakona.

Madžarska akademija znanosti ima 5000 zaposlenih, med katerimi je 3000 raziskovalcev.

Orban je lani ob oblikovanju novega ministrstva za inovacije in tehnologijo, pod okrilje katerega sodi tudi akademija znanosti, poudaril, da želi to ustanovo, ki da je ostanek komunistične dobe, »izprašiti« in jo usmeriti v »inovativne« projekte.

Predstavniki tega ministrstva so v parlamentarni razpravi pred potrditvijo zakona poudarjali, da bodo po novem raziskovalci učinkoviteje prispevali k madžarskemu gospodarstvu. Vlada je poudarjala tudi, da bo s tem dodeljevanje sredstev temeljilo na rezultatih.

Novi zakon naj bi začel veljati 1. septembra.