Tedanjega kapetana Kolumbije so 2. julija leta 1994 ustrelili člani kolumbijskega kriminalnega podzemlja. Neposreden povod za krvav obračun je bil avtogol Escobarja na tekmi svetovnega prvenstva, ki je dokončno zapečatil usodo tedaj izjemno močne kolumbijske ekipe.
Ta je pred turnirjem veljala za eno od favoritinj za naslov prvaka, v skupini A pa je igrala v družbi Romunije, ZDA in Švice. Nadarjena generacija nogometašev z zvezdniki Carlosom Valderramo, Escobarjem, Faustinom Asprillo in Freddyjem Rinconom je poskrbela za veliko evforijo v Kolumbiji.
A razpletlo se je drugače, Kolumbijci so izpadli, že po prvem porazu z Romunijo z 1:3 so začeli dobivati grožnje mafijskega podzemlja, ki je pri stavah izgubilo veliko denarja. Grožnje in pritiski so pustili posledice, na tekmi z ZDA pa je nesrečni Escobar žogo v 35. minuti poslal v lastno mrežo.
Kolumbija je izgubila z 1:2 (za Američane je zadel še Earnie Stewart v 52., za Kolumbijce pa Adolfo Valencia v 90. minuti), po hitri vrnitvi v domovino pa so nogometaše opozarjali, da bo predvsem za Escobarja zelo nevarno. Nogometaš ni želel poslušati opozoril, da naj se ne izpostavlja, čeprav se je po prihodu v domovino opravičil v pogovoru za televizijo. »Navijačem želim pogledati v obraz,« je takrat dejal.
Po sporu pred nekim nočnim klubom so Escobarja ustrelili v njegovem avtomobilu. Njegova smrt je pomenila začetek konca zlate dobe kolumbijskega nogometa sredi devetdesetih. Reprezentanca se je še uvrstila na naslednje SP leta 1998, po zamenjavi generacij in predvsem po zlomu kriminalnega vpliva, ki je nogometu prinašal veliko sredstev, pa je Kolumbija za dolgih 16 let poniknila s svetovnega nogometnega zemljevida. Delna izjema je bila edini južnoameriški naslov Kolumbijcev doslej leta 2001.
