Glinščica je eden od tistih vodotokov v Ljubljani, ki lahko ob večjih deževjih povzročijo velike težave. Prebivalci Rožne doline, ki je bila leta 2014 poplavljena, so zato zelo občutljivi na to, kaj se dogaja z Glinščico, in predvsem, v kakšnem stanju je njeno korito. To je trenutno videti precej zanemarjeno, so nam v pismu sporočili prebivalci in sprehajalci ob Glinščici.

Na direkciji za vode so povedali, da je njihov koncesionar VGP Hidrotehnik minuli mesec pokosil rastje na območju Glinščice. Pojasnili so, da je koncesionar enkrat na leto dolžan pokositi to območje, za kar namenijo približno 15.500 evrov. Vendar že pogled laika v strugo Glinščice razkrije, da zgolj košnja japonskega dresnika in drugega zelenja, ki zraste v rečni strugi, ni dovolj. V strugi se je namreč nabralo precej naplavin, na katerih je že pognala trava. Betonske plošče na dnu rečne struge so tako zarasle, da jih ponekod skoraj ni več videti.

A kot kaže, si tamkajšnji prebivalci lahko oddahnejo, saj na direkciji obljubljajo, da bo njihov koncesionar še letos poleti uredil strugo Glinščice. Povedali so, da bo v tem mesecu odstranil odmrlo zarast, plavje in ročno očistil betonske plošče. »Struga Glinščice je bila nazadnje očiščena julija leta 2018 v okviru rednih letnih košenj vodotokov,« so povedali na direkciji za vode, kjer zagotavljajo, da tako njihov koncesionar kot tudi direkcija sama nekajkrat na leto oziroma po potrebi preverjajo stanje urejenosti vodotoka.

Direkcija še ne upravlja zapornice

Velja spomniti, čeprav Glinščica načeloma spada v pristojnost državne direkcije za vode, je Mestna občina Ljubljana leta 2007 z lastnimi sredstvi pristopila k izvedbi določenih protipoplavnih ukrepov, in sicer je zgradila zadrževalnik Brdnikova, ki bo v primeru visokih voda lahko zadržal 800.000 kubičnih metrov vode. Čeprav je bila izvedba teh ukrepov uradno končana konec lanskega leta, pa ključno dejanje, predaja zapornice na Glinščici v upravljanje direkciji za vode, še ni bilo opravljeno. Na direkciji so povedali, da še vedno »niso izpolnjeni vsi pogoji za prevzem. Gre predvsem za zahteve oziroma tehnične pogoje, ki morajo biti izpolnjeni oziroma izvedeni zato, da bo omogočeno nemoteno in varno upravljanje zapornic«.

Ko smo o primopredaji konec letošnjega maja spraševali tudi na ljubljanski občini, so zagotovili, da bodo zapornico predali julija ali avgusta. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so takrat zagotovili, da zapornica deluje neodvisno od primopredaje, saj ima avtomatski režim. Če senzorji zaznajo prevelik pretok vode, se sprožijo mehanizmi, ki zaprejo zapornico in onemogočijo pretok vode v smeri proti Rožni dolini. A kot se je izkazalo ob slavnostnem odprtju protipoplavnih ukrepov na Brdnikovi, ko je pregorela varovalka, zapornica vendarle potrebuje upravljalca, ki bi v primerih izpada elektrike ročno poskrbel za zaprtje zapornice in tako preprečil morebitna razlivanja na urbanih predelih Rožne doline.