Dvajset novih avtomatskih števcev bo letošnje poletje preštevalo obiskovalce Triglavskega narodnega parka. Prvih deset so namestili že pred začetkom poletne turistične sezone, preostale bodo dodali v prihodnjih nekaj tednih. »Preštevanje obiskovalcev je dolgoročen proces, povezan z usmerjanjem obiska. Smo v obdobju, ko je opazen povečan obisk celotnega območja. Za pogovore o ustreznih ukrepih z vsemi vpletenimi, na primer turističnimi ponudniki, občinami, lokalno skupnostjo, pohodniškimi organizacijami, je pomembno, da imamo korektne podatke,« namen štetja obiska opisuje Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park.
Koliko stranišč potrebuje parkirišče?
»Sistem, ki smo ga vzpostavili lani, je bil osredotočen na ožje območje Triglava, na dolino Triglavskih jezer in okolice. Vendar z različnimi deležniki pripravljamo tudi projekte, ki so osredotočeni na doline. Te so sploh poleti deležne povečanega obiska, za njegovo usmerjanje pa so pomembne zato, ker je v njih dovolj infrastrukture za različne ukrepe,« opozarja Odarjeva. Števci prehode obiskovalcev tako letošnje poletje preštevajo ob Bohinjskem jezeru, v dolini Vrata, v Pokljuški soteski, v Gozdu - Martuljku, Tamarju, na planini Kuhinja, v Trenti, v Loški Koritnici in na podobnih mestih.
»Podatki bodo pomembni tudi za opazovanje trendov obiska, na njihovi podlagi bomo lažje uvajali ukrepe trajnostne mobilnosti in nadgrajevali infrastrukturo, na primer uvajali javne prevoze,« poudarja Odarjeva in pomen podatkov ponazarja še s primerom. »Opremljenost parkirišč ne sme biti stvar naključja. Dobro je vedeti, koliko ljudi gre mimo, in na podlagi teh podatkov načrtovati, koliko sanitarij na primer je potrebnih ob tem parkirišču,« pravi.
Za vsakim obiskovalcem je določena pot
Podatke bodo podrobneje analizirali jeseni. »Na določenih števcih si želimo povečan obisk, kar pomeni, da nam preusmerjanje obiska uspeva, na drugih pa si želimo čim manjši obisk za dobrobit narave,« opozarja Odarjeva in dodaja: »Ne gre za to, da bi odkrivali neke nenormalne ekstreme. Želimo le videti, kaj se dogaja, poiskati razloge, zakaj se to dogaja, in poiskati načine, kako stvari umiriti.« Tako bodo podatkom s števcev pomagali tudi drugi podatki, v Bohinju bo na primer zanimivo križanje podatkov o obisku Bohinjskega jezera in o številu prepeljanih obiskovalcev z oddaljenih parkirišč do Bohinjskega jezera z javnim prevozom. »Obiskovalci Bohinjskega jezera imajo namreč zelo različen vpliv na okolje glede na to, kako pridejo do njega – s svojim avtomobilom, s kolesom, peš, z javnim prevozom,« dodaja Odarjeva.
Lani so števci na vseh merilnih postajah parka med začetkom julija in koncem oktobra našteli skoraj 120.000 prehodov. Največ obiska so trije števci našteli v dolini Vrata, eden od njih je štel tudi promet. Na koncu omenjene doline med Aljaževim domom in spomenikom so našteli 42.000 prehodov posameznikov, prehodov avtomobilov pa je bilo kar 60.000, med njimi 70 odstotkov osebnih vozil, precej pa je bilo tudi kombiniranih vozil. Povprečno se je v dolino poleti pripeljalo 550 vozil na dan. Zelo priljubljena pri obiskovalcih Triglavskega narodnega parka je, kot kaže, tudi planina Blato nad Bohinjem, kjer so skupaj našteli več kot 30.000 prehodov obiskovalcev, precej več kot julija jih je bilo avgusta. Planina je izhodišče za planinske pohode v bohinjskem pogorju, priljubljena je tudi kot izhodišče za obisk Triglava oziroma Triglavskih jezer.
